ŠE VEDNO NISTE IMELI KORONE? Zahvalite se genom

Svet

Nekateri znanstveniki verjamejo, da znajo biti ljudje, ki še niso imeli covida-19, 'magična' formula za ostale. Med drugim so ugotovili, da ima približno 30 do 40 odstotkov ljudi gen, znan kot HLA-DQB1*06, ki lahko v celoti prepreči možnost okužbe s koronavirusno boleznijo.

Morda tudi vi poznate koga, ki ni izvajal proticovidnih ukrepov in je bil pogosto izpostavljen virusu, a se v teh dveh letih sploh ni okužil? Skupina znanstvenikov je ustanovila konzorcij Covid Human Genetic Effort, da bi ugotovili, ali se skrivnost imunosti teh ljudi skriva v njihovih genih in ali so geni lahko ključ do boja proti koronavirusu.

Koničasti protein (spike protein) je v fokusu trenutnih cepiv in je podvržen mutacijam in spremembam, medtem pa T-celice ciljajo na dele virusa, ki so zelo podobni pri vseh človeških in živalskih koronavirusih. András Spaan, klinični mikrobiolog z Univerze Rockefeller v New Yorku, je dobil nalogo, da najde več takšnih ljudi, zato je objavil sporočilo v reviji Nature Immunology in rezultat je izjemen. Doslej so prejeli že okoli 15.000 prijav z vsega sveta, piše revija Wired. Le okoli 800 do 1000 prijavljenih je izpolnjevalo kriterije – da so se verjetno srečali z virusom, a nimajo protiteles, ki bi kazala na okužbo in da niso cepljeni. Potem pa je prišel izredno kužni sev koronavirusa omikron in številko še dodatno oklestil.

Istočasno je tudi Cliona O'Farrelly, profesorica primerjalne imunologije na kolidžu Trinity v Dublinu, začela iskati ljudi z istimi kriteriji na Irskem. Od 16.000 prijavljenih upa, da jih bo po sekvenciranju DNK lahko uporabila sto ali dvesto. Ugotovljeno je bilo, da nekateri ljudje prenašajo genetsko mutacijo, ki preprečuje, da bi se virus pritrdil na protein CCR5 na celični površini.

Pristop bo dvojen: iskali bodo morebitne ponavljajoče se genske variacije, hkrati pa bodo preučevali specifične gene, kot je tisti, ki kodira receptor ACE2, beljakovino celične površine, ki jo virus uporablja za vstop. Konzorcij Covid Human Genetic Effort računa na približno 50 centrov za sekvenciranje po vsem svetu, od Poljske do Brazilije, pa vse do Italije, kjer bodo podatke tudi obdelovali. Seznam sodelujočih še ni dokončen, testiranje vpliva genov na obrambo pred covidom na celičnih modelih pa bo trajalo od štiri do šest mesecev, ocenjuje Donald Vinh, izredni profesor na oddelku za medicino kanadske univerze McGill.

Dodaten zaplet bi lahko bila heterogenost, kar pomeni, da na primer Slovani ne bodo nujno imeli enake genetske variacije, ki dajejo odpornost, kot Jugovzhodni Azijci. Poleg tega je malo verjetno, da bo imunost zagotovil en sam gen, temveč niz genetskih variacij, ki se združijo. Znanstveniki pričakujejo, da se bo prirojena genetska odpornost verjetno izkazala za izjemno redkost.

Kljub temu pa, če najdejo takšne gene, bi to lahko pomagalo pri prihodnjih zdravljenjih. Primer iz devetdesetih let prejšnjega stoletja dokazuje prav to, ko se je skupina spolnih delavk v Nairobiju v Keniji zoperstavila vsej logiki in se ni okužila z virusom HIV v treh letih  testiranj. Ugotovljeno je bilo, da nekatere prenašajo genetsko mutacijo, ki preprečuje, da bi se virus pritrdil na protein CCR5 na celični površini. Njihova naravna odpornost na virus HIV je vodila do zdravila maravirok in obetajočega zdravljenja proti aidsu, potem ko sta dva bolnika prejela izvorne celice darovalcev z mutacijo in se tako osvobodila virusa HIV.

Mala Maini, profesorica virusne imunologije na univerzi v Londonu, je s sodelavci ugotovila, da so spominske celice T – imunske celice, ki tvorijo drugo linijo obrambe pred tujim vsiljivcem, mirujoče oziroma uspavane zaradi prejšnjih srečanj z drugimi koronavirusi, kot so tisti, ki povzročajo prehlad – lahko zagotovi navzkrižno zaščito pred SARS-CoV-2. Z drugimi besedami: T-celice uničijo virus, preden ima ta možnost, da se utabori v telesu gostitelja. "Ti ljudje se okužbi niso povsem uprli, a so jo tako hitro odpravili, da je ni bilo mogoče zaznati s standardnim testom," je dejala Mainijeva, čigar delo je bilo novembra 2021 objavljeno v reviji Nature, to teorijo pa so potrdile tudi druge študije.

Mainijeva skupaj z raziskovalci z univerze v Oxfordu dela tudi na cepivu, ki inducira T-celice v sluznicah dihalnih poti in bi lahko nudilo široko zaščito pred različnimi vrstami koronavirusa, piše portal in revija Wired. Takšno cepivo bi lahko bilo ključnega pomena, ker medtem, ko je koničasti protein – ta je v fokusu trenutnih cepiv –, podvržen mutacijam in spremembam, pa T-celice ciljajo na dele virusa, ki so zelo podobni pri vseh človeških in živalskih koronavirusih.

Drugi raziskovalci, prav tako z univerze v Oxfordu, so ugotovili, da ljudje, ki imajo določeno mutacijo, po cepljenju proizvedejo večji odziv protiteles. Približno 30 do 40 odstotkov ljudi ima gen, znan kot HLA-DQB1*06, ki lahko v celoti prepreči možnost okužbe s koronavirusno boleznijo. Posamezniki s tem genom so imeli v krvi več protiteles – beljakovin, ki ščitijo pred tujimi vsiljivci – v primerjavi s tistimi brez te posebnosti. Ugotovitve so bile objavljene v reviji Nature Medicine, piše Daily Mail.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
manemebasat |  20 .11. 2022 ob  13: 49
V prihodnosti bo treba najti način za zmanjšanje števila prebivalcev. Začeli bomo s starimi, nato s šibkimi in neuporabnimi ... in še posebej z neumnimi.
Znebili se jih bomo tako, da jih bomo prepričali, da je to v njihovo dobro. Nekaj bomo našli ali povzročili, pandemijo, ki bo usmerjena na določene ljudi ... virus, ki bo prizadel stare ali debele, ni pomembno, šibki bodo podlegli, prestrašeni in neumni bodo verjeli in prosili za zdravljenje.
Poskrbeli bomo, da bomo načrtovali zdravljenje, ki bo predstavljalo rešitev. Tako bomo selekcionirali idiote. Sami bodo šli v klavnico.
Jacques Attali, francosko-judovski predsednik Francije v senci, intervju, ki ga je leta 1981 opravil Michael Salomon, francoski izvirnik na profession-gendarme pika kom