Ena od največjih družb, ki zaradi strateškega pomena v teh dneh mora obratovati, je Luka Koper. Pred dnevi je bilo nekatere delavce zelo strah, da bi se okužili, a se je izkazalo, da so prav med njimi tudi takšni, ki so se pri ukrepih za preprečevanje širjenja okužbe vedli povsem neodgovorno. Še vedno se je našel kakšen, ki je na delo prišel bolan, čeprav so to izrecno prepovedali, so povedali v vodstvu družbe.

Že februarja so v Luki Koper imenovali posebno delovno skupino, ki izvaja ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe na območju pristanišča. Med drugim opravljajo testiranja.

"Razmere so danes veliko bolj umirjene in utečene, kot so bile na začetku izvajanja zaščitnih ukrepov," pravi Sebastjan Šik, predstavnik stikov z javnostmi v Luki Koper. "Velika večina prisotnih v pristanišču ukrepe spoštuje. Zaposleni se zavedajo, da delijo enako usodo kot vsi ostali zaposleni v Sloveniji, ki v teh težkih dnevih skrbijo, da ekonomija ne zamre. Tako kot v ostalih kolektivih in na sploh med ljudmi, so tudi pri nas posamezniki, ki ta pritisk težje prenašajo, in so taki, ki so še vedno lahkomiselni."

V pristanišču imajo zato na terenu ekipe civilne zaščite in varnostnikov, ki opozarjajo morebitne kršitelje zaščitnih ukrepov.

"Do sedaj nismo zaznali hujših kršitev, ki bi zahtevale strožje sankcije. Gre bolj za to, da se ljudje v času malice in počitka spozabijo in ne vzdržujejo zadostne distance. Sredi delovnega procesa takih primerov skorajda ni, saj jih večina poteka tako, da ne zahteva tesnega fizičnega stika dveh oseb. Novih primerov suma okužbe v zadnjem obdobju nismo obravnavali," še dodaja Šik.

Eno največjih primorskih podjetij, ki v teh dneh dela, je tudi CPK. Kot poudarjajo glede zaščitnih ukrepov sledijo navodilom in priporočilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Gospodarske zbornice Slovenije in Zbornice za zdravje in varstvo pri delu.

"V skladu z vsemi priporočili izvajajo določena dela, zaposlene redno obveščamo glede preventivnih ukrepov. Še poglobljeno skrbimo za njihovo varnost na delovnem mestu," pojasnjujejo v družbi ter dodajajo, da se zaposleni zavedajo resnosti nastale situacije in upoštevajo ukrepe.

"Tovrstne situacije zaradi svoje izrednosti povzročajo med drugim tudi veliko gospodarsko negotovost. Trenutno beležimo upad dela, saj smo ne le CPK, ampak celotna panoga v negotovem položaju ravno v času največje gradbene sezone," so zaskrbljeni v podjetju. 

Da določene gospodarske panoge ne bi delale še naprej, ne vidi razloga prvi mož Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar.

"Luka Koper mora funkcionirati, ker sodi na seznam kritične infrastrukture in mora zagotavljati delovanje 24 ur dnevno 365 dni v letu. Je eden ključnih elementov slovenske ekonomije. Sicer obstajajo določeni pomisleki pri nekaterih, večina zaposlenih pa nima težav. Ladje prihajajo, niso pa tako polne kot so bile v najboljših časih. Avtomobilska industrija se ustavlja, pa ne zato, ker ne bi mogli delati, temveč zato, ker nimajo od prejšnjega tedna komu prodajati," razlaga Rakar in dodaja:

"Gradbeništvo je prav tako panoga, ki lahko dela. Tudi trgovine z gradbeno opremo so lahko odprte, če prodajajo pravnim osebam. So dejavnosti, ki so v neposrednem stiku s kupci, to so predvsem storitvene dejavnosti. So pa tudi dejavnosti, pri katerih ni neposrednega stika z zaposlenimi. Če zagotoviš zaščitno opremo, ne vidim razloga, da dejavnost ne bi mogla iti naprej. Zato dajmo ohraniti, kar lahko ohranimo. Veliko težje je nekaj na novo zagnati, kot pa ohraniti minimalne obrate. V drugem primeru bo potrebnega veliko več denarja. Za te ukrepe pričakujemo, da bodo zajeti v drugem paketu, ki gre v obravnavno v državnem zboru predvidoma prihodnji teden."

Kot pravi Rakar, je prvi paket vladnih ukrepov socialen in se v njem vidijo predvsem samozaposleni, upokojenci, kulturniki, študentje, … Manjka pa še drugi paket ukrepov, tako Rakar, ki bo zagnal gospodarstvo. V javnosti je vse več pomislekov, ali je pošteno, da delajo samo nekatere dejavnosti. Rakar verjame, da bi ljudje rajši delali kot bili zaprti v stanovanjih.

Robert Rakar

"Vendar moramo najprej zagotoviti pogoje, da bi vsi skupaj lahko delali. Zato ne vidim razloga za 'škodoželjnost' tistim, ki še vedno lahko delajo, ker ti si bodo sami zaslužili oziroma plačali plače. Menim, da je država na tem področju solidno poskrbela za dejavnosti, ki so zaprte po njenem dekretu. Cilj je jasen, omejiti širjenje virusa, da lahko začnemo čim prej delati. In če bomo to razumeli, če se bomo držali ukrepov in ostali disciplinirano doma, bomo vsi skupaj lažje zaštartali po bolezenski krizi, ker po tej pride gospodarska kriza. Majhni brez velikih ne bodo imeli kaj početi, zato moramo zagnati velike, da bodo dali posel manjšim. Tako je po celem svetu in pri nas nismo nič drugačni. Gospodarstvo potrebuje podporo zaposlenih, zato naj bodo tisti, ki so doma, strpni. Ta čas je za vse mučen," zaključuje Rakar.

Jernej Vrtovec

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je ob vse bolj praznih cestah in železnicah zaradi vpliva novega koronavirusa pred dnevi zavzel za pospešeno obnovo in izvajanje že sprejetih investicij. "To je velika priložnost, da se pospeši dela oz. za dela brez prometnih zamaškov," je povedal in ob tem spomnil na številne sprejete ukrepe, a ocenil, da so "nujno potrebni, če želimo učinkovito zajeziti širjenje koronavirusa". Ta čas pa je po njegovem tudi priložnost za pospešitev infrastrukturnih projektov, ki tečejo.

"S predsednikom uprave Darsa Tomažem Vidicem sva se strinjala, da se gradbena dela pospeši," je dejal Vrtovec in dodal, da Dars dela. Priporočilo o delih velja tudi za DRI in ostale projekte, kjer so gradbinci že izbrani.

Na ministrstvu bodo vladi predlagali ohranitev obstoječih projektov in povečanje obsega investicijskega vzdrževanja v cestno in železniško infrastrukturo, ki so bili pred izbruhom epidemije načrtovani v proračunih za letos in za prihodnje leto. Velja razmisliti tudi o podaljšanju vmesnih in končnih rokov, ki jih imajo izvajalci del in ki jih zaradi vplivov koronavirusa ne morejo spoštovati, je še dodal.