V četrtek, 24. junija, se je v Avditoriju odvijal simpozij na temo Krsta pri Savici. Na povabilo Gledališča Koper ga je kot skupno praznovanje 30. obletnice države organizirala Univerza na Primorskem. Kot je v pozdravnem nagovoru povedala rektorica, dr. Klavdija Kutnar, je "od koprskega gledališča naš rektorat oddaljen le nekaj metrov, delimo si tudi križišče ulice, vendar smo se srečali šele v času fizičnih oddaljenosti – času, ko so se oči uprle v znanost kot rešiteljico in kulturo kot tolažbo. (...) Univerza na Primorskem je kljub svoji mladosti, ali morda prav zaradi nje, drzna, pripravljena pogledati onkraj ustaljenega in stopiti izven okvirjev. Zato smo z vodstvi prav vseh članic pozdravili zamisel o premisleku o Krstu pri Savici z vidikov, ki nosijo nove zamisli, sveže poglede in nepričakovane zamisli, ki sledijo enemu od ciljev naše strategije – vključiti umetnost v vsa področja znanstvenega raziskovanja univerze. Tokrat so jo vključili ne le s humanističnega – literarnega, filozofskega, jezikoslovnega – vidika, temveč tudi v suicidiologijo in aplikativno kineziologijo".
SIMPOZIJ NA TEMO KRSTA PRI SAVICI: Otvoril se je s premiero Krsta za triatlonce, zaključil z znanstveno publikacijo
Koper
Simpozij je tako odprla premiera filma "Krst za triatlonce", ki ga je po scenariju dr. Barbare Jurša in dr. Marcella Potocca posneli in režiral Damjan Muhič. Film v produkciji UP FVZ predstavlja združevanje književnosti in aplikativne kineziologije, ki predstavlja novost v interdisciplinarnosti.
Prvi sklop predavanj dr. Tomaža Grušovnika (UP PEF), dr. Vite Poštuvan in Mete Lavrič (Slovenski center za raziskovanje samomora UP IAM) ter dr. Ernesta Ženka (UP FHŠ) je segel na vprašanje novega prevpraševanja vloge Črtomirja, njegove usode 30 let kasneje, vprašanja zakaj se osredotočamo na njegovo misel na samomor, ne pa na dejstvo, da ga ne naredi in vprašanje kam je izginil preostanek Heglove knjige v našem nacionalnem mitu, oziroma kako ga dojeti drugače.
Dr. Igor Grdina (ZRC SAZU) je svoj prispevek, ki se sprašuje o samem koncu Krsta moral žal predati v zgolj branje, dr. Barbara Jurša (UP FVZ) pa je s svojim predavanjem zaokrožila temo, s katero se je simpozij pričel – reprezentacijo okolja in telesa.
V drugem delu simpozija se je Krst obrnil na mednarodno, čezmejno temo. Dr. Marcello Potocco (UP FHŠ) je tako predstavil kanadski nacionalni ep, Jadranka Cergol (UP FHŠ) pa je v predavanju, ki ga je opravila v italijanščini, predstavila povezave med Dantejem in Prešernom. Z italijanščino se je nadaljevalo predavanje dr. Mirana Košute (Univerza v Trstu), ki je predstavil prevajanje Prešerna v italijanščino. Simpozij je ostal v mednarodnem okolju s predavanjem dr. Make Elbakidze in dr. Irme Ratiani (Državna univerza Ivana Javakišvilija v Tbilisiju, Gruzija), ki sta prav tako predstavili nacionalni ep. Simpozij je zaključil dr. Boris A. Novak (UL FF) s predstavitvijo svojega pogleda na ep, saj je tudi avtor prvega slovenskega epa.
Za simpozijem ostajata dve pomembni deli – prva publikacija o simpoziju in predstavi, ki predstavlja unikum v znanstvenih publikacijah. Ne le v svoji kombinaciji zbornika prispevkov in gledališkega lista, temveč tudi v tem, da so vsi povzetki objavljeni v treh jezikih: slovenskem, angleškem in italijanskem. Publikacijo so pripravili zaposleni univerze – s prevodi, oblikovanjem, uredništvom in urejanjem Založbe UP. Ob tem pa je bil simpozij tudi v celoti predvajan na kanalu youtube Univerze na Primorskem, kjer bo v urejeni obliki ostal na voljo za ogled.
Simpozij je pokazal, da se znotraj Univerze na Primorskem lahko potegnejo nove in nepričakovane povezave, ki kažejo, da znanost z zanimanjem išče odgovore na vprašanja, ki lahko navidezno ne sodijo v njeno ožje področje ter tako kaže, da je drzna, v interdisciplinarnost in mednarodno usmerjenost osredotočena strategija pot, po kateri se lahko še naprej odločno hodi.