Kot je v današnjem sporočilu za javnost zapisala predsednica ZSSS Lidija Jerkič, so bile nekatere pripombe sindikatov v prvem zakonskem paketu sicer upoštevane, denimo uveljavitev zakona za nazaj, ki bo rešila težave tistih, ki so utrpeli posledice že takoj ob razglasitvi epidemije, državno subvencioniranje delovnega časa in prevzem plačila nekaterih prispevkov.

Kljub pozivom z različnih strani pa so ostale brez ustreznih rešitev številne skupine zaposlenih in tudi brezposelnih, vrsta institutov pa je nedodelanih, so razočarani v ZSSS. Nujna je takojšnja pomoč vsem, ki so v teh razmerah že izgubili zaposlitev ali pa jo še bodo, tudi tistih, zaposlenih za določen čas, je poudarila Jerkičeva.

V tej luči je napovedala, da si bodo intenzivno prizadevali za izpolnitev četrtkovih obljub vlade o vključitvi vseh prezrtih v nov zakonski paket, ki naj bi bil že v pripravi. Hkrati bodo predlagali dodatne ukrepe, kot so znižanje DDV za osnovne življenjske artikle, zamrznitev cen hrane, sankcije za kršitve.

Jih pa v ZSSS čudi informacija, da je bila za pripravo drugega svežnja interventnih ukrepov oblikovana delovna skupina, ki pripravlja predloge s področja trga dela in varne prožnosti. To je namreč v četrtkovih Odmevih na TV Slovenija razkril ekonomist Marko Jaklič.

"Ugotavljamo, da zahteve po vzpostavitvi ustaljenega socialnega dialoga preko ESS ne zaležejo. Razlogov, zakaj vlada ignorira vlogo in pomen socialnih partnerjev, socialni dialog in s tem tudi predloge sindikatov, nam niso znani," je navedla Jerkičeva.

Ob tem je opozorila, da nikakor ne bodo pristali na to, da bi trenutne razmere predstavljale izgovor za kakršenkoli enostranski poseg v delovno zakonodajo oziroma pravice delavcev. "Rešitve, ki vplivajo na trg dela, so se vedno sprejemale v tripartitnem dialogu, zato so bile kvalitetne in so upoštevale vse vidike dela," je izpostavila.

Lidija Jerkič

Kot je spomnila, pravila ESS določajo, da so socialni partnerji neposredno vključeni v pripravo in sprejemanje predpisov s področja trga dela. Prav zato ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja, ki trenutno predseduje ESS, pozivajo, naj "nemudoma zagotovi, da se ta pravila tudi spoštujejo, in poskrbi, da smo tudi sindikati aktivni deležnik pri pripravi zakonskih predlogov".

"Če smo še nekoliko razumeli hitrost priprave v četrtek sprejetega paketa, v nadaljevanju na to nismo več pripravljeni," je sklenila predsednica ZSSS. Sicer pa so razočaranje nad mega zakonom danes izrazili tudi v sindikatu Maldi plus. "Razočarani ugotavljamo, da je vladi Janeza Janše ter njegovi koaliciji očitno popolnoma vseeno za mlade in prekarce," so zapisali v sporočilu za javnost, potem ko niso bila upoštevana njihova opozorila.

Posebej so izpostavili, da so samozaposleni po prvem protikoronskem svežnju sicer upravičeni do mesečnega dohodka, a so pogoji zanj po njihovi oceni "postavljeni popolnoma napačno". Glede na to, da se njihovi prejemki lahko od meseca do meseca zelo razlikujejo, se jim zdi zakonska navezava zgolj na letošnji februar nesmiselna, saj lahko zmanjša krog upravičencev do pomoči.

Skrbi jih tudi, da mega zakon ni predvidel pomoči za mlade, ki opravljajo študentsko delo, honorarce, ki delajo prek pogodb civilnega prava, in tiste, ki imajo status popoldanskih samostojnih podjetnikov. Za študente je sicer v zakonu določeno izplačilo solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov, a le za tiste, ki študirajo redno v Sloveniji. V sindikatu Mladi plus verjamejo, da bi ga morali prejeti vsi študentje. Želeli so si tudi posebnega dodatka za študentske oziroma mlade družine.

Poleg tega so pričakovali še pomoč mladim pri stroških bivanja v študentskih domovih in pri plačevanju študija ter prekinitev praktičnega usposabljanja dijakom, vajencem in študentom. Slednje bi se moralo po njihovem mnenju s ciljem zavarovati zdravje že priznati kot opravljeno.