Raziskave, ki jih je skupaj z lokalnimi podjetji opravila ljubljanska fakulteta za geologijo, so nakazale, da obstajajo okvirni pogoji za postavitev tovrstne elektrarne, je povzel fizik Aljoša Žerjal (na fotografiji desno). V ta namen so vzpostavili stike z družbo Mannvit, katere predstavniki so danes tudi predstavili tovrstne rešitve, ki delujejo na Madžarskem.

Naložba, vredna med 50 in 100 milijoni evrov, bi se povrnila v šestih do sedmih letih. Za poskusno vrtino pa bi bilo potrebno vložiti okoli štiri milijone evrov, je navedel Žerjal. Evropska unija ponavadi pristopi k financiranju tovrstnih projektov, vendar le v drugi fazi, torej ko je že potrjena izvedljivost projekta.

Kot je ocenil Marko Vrabec iz ljubljanske naravoslovnotehniške fakultete, je zamisel perspektivna, "težava je v tem, da so lahko te specifične lokalne razmere ravno tam, kjer zavrtaš, neustrezne". To pa bi bilo moč ugotoviti samo z vrtino globine med 3,5 in petimi kilometri.

Voda se zaradi toplote iz Zemljine notranjosti segreje in to bi želeli izkoristiti. Za delovanje geotermalne elektrarne bi sicer potrebovali temperaturo vode okoli 120 stopinj Celzija. Podrobnejše analize bi opozorile na morebitno prisotnost snovi, ki bi bile nevarne zaradi možnosti korozije, ter opredelile količino razpoložljive vode, je dodal Vrabec.

Koprska občina preučuje to okolju prijazno možnost pridobivanja energije, vendar bodo morali, kot je ob robu predstavitve ocenil župan Aleš Bržan, stvar še preučiti, predvsem pa opraviti dodatne študije, preden se odločijo za testiranja: "Že samo testiranje ni poceni in odločitev mora temeljiti na čim več informacijah."

Med drugim želijo na občini razmisliti, kako bi lahko porazdelili tveganje še na druge potencialne deležnike, da ne bi celotnega stroška testiranja prenesli na lokalno skupnost, je dodal župan.