Ustavno sodišče je odločilo, da so sklepi vlade in ministrice za izobraževanje Simone Kustec o šolanju na daljavo neveljavni. Vladi je dalo tri dni časa za ukrepanje, sicer se bodo šole vrnile k pouku po starem, sledi iz sklepa, objavljenega v Uradnem listu.
SKLEPI O ŠOLANJU NA DALJAVO NE VELJAJO: Vlada ima tri dni časa za ukrepanje
Slovenija
V kolikor se bo vlada odločila, da šole ostajajo zaprte, pa bodo izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje prepovedi izvajanja vzgoje in izobraževanja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami, je zapisano v delni odločbi in sklepu ustavnega sodišča.
Glede na to, da za podaljšanje prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja oziroma sklep o pouku na daljavo ni (več) ustrezne pravne podlage, ker vladna podaljšanja veljavnosti niso bila ustrezno objavljena, bi se morale te ustanove takoj ponovno odpreti, so včeraj odločili ustavni sodniki. Na pobudo pravnih zastopnikov dveh mladoletnih učencev osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami so namreč razglasili, da sklepi vlade in ministrice za izobraževanje o podaljšanju zaprtja vzgojnih in izobraževalnih zavodov ne veljajo.
Večina na US predpisom Vlade in ministrice za izobraževanje glede omejitev zbiranja v šolah in glede šolanja na daljavo (epidemija COVID-19) odreka formalno veljavo zaradi neobjave v Uradnem listu https://t.co/iIGF4g0CfE
— Klemen Jaklič (@kjaklic) December 3, 2020
Ustavno sodišče se zaveda, da epidemiološka slika v državi morda še ne dopušča zbiranja ljudi v tako velikem številu oziroma da so za ponovno odprtje morda potrebne določene usmeritve in organizacijske prilagoditve. Zato je sprejelo način izvršitve svoje odločitve. Odločilo je, da sklep, ki so ga ustavni sodniki sprejeli, učinkuje šele po treh dneh od današnje objave v Uradnem listu. S tem bodo imeli organi, ki so pristojni odločati o zaprtju zavodov s področja vzgoje in izobraževanja in odrediti izvajanje šolanja na daljavo, po njihovem mnenju dovolj časa, da ponovno pretehtajo strokovno utemeljenost takšnih ukrepov in se ustrezno odzovejo oziroma da odredijo vse, kar je morebiti potrebno za prehod na ponoven način izvajanja vzgoje in izobraževanja v institucijah, ki to izvajajo.
Glede na to, da je ena izmed možnih odločitev, ki jo bo lahko sprejela vlada, tudi ta, da morajo biti šole in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja še naprej zaprti, ustavno sodišče dodaja, da bi bili upoštevaje trenutne razmere izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje prepovedi izvajanja vzgoje in izobraževanja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.
Na argument vladne strani, da odprtje šol ne bi pomenilo le prihoda učencev, temveč tudi vseh zaposlenih, ter da bi bilo treba sprostiti javni prevoz in omogočiti odprtje domov za učence in dijaških domov, ustavno sodišče odgovarja, da je število šolajočih se otrok s posebnimi potrebami tako majhno, da prepoved njihovega zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih ne more bistveno vplivati na preprečevanje širjenja virusa in obvladovanje epidemije.
Odlok sam ne prepoveduje zbiranja ljudi v vseh zavodih, ki izvajajo dejavnost vzgoje in izobraževanja. Po odloku namreč prepoved zbiranja ljudi ne velja za vrtce v zmanjšanem obsegu, ki zagotavljajo nujno varstvo za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način, če tako odloči župan občine, na območju katere vrtec izvaja dejavnost. Po drugi strani bi še nadaljnje izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa po mnenju ustavnega sodišča nedvomno lahko imelo škodljive posledice za otroke s posebnimi potrebami. Ti glede na njihove posebnosti in primanjkljaje potrebujejo zanje še posebej prilagojeno izvajanje izobraževanja, ki so ga lahko praviloma deležni le v zavodih, v katerih se z njimi ukvarjajo za to posebej strokovno usposobljeni delavci, njihovi starši pa jim tega morda ne morejo oziroma niti ne znajo zagotoviti. Zato ima zaprtje šol za te otroke še veliko večje posledice kot pri drugih otrocih, so zapisali ustavni sodniki.
Ustavni sodniki so tudi sklenili, da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. in 5. točke prvega odstavka 1. člena odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih sprejmejo v obravnavo. Omenjeni točki prepovedujeta zbiranje v osnovnih šolah s prilagojenim programom ter v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Sklep so sprejeli s sedmimi glasovi za in enim proti.
Sodnik Klemen Jaklič je napovedal odklonilno ločeno mnenje. Kot je zapisal na Twitterju, v odločbi večina na ustavnem sodišču predpisom vlade in ministrice za izobraževanje glede omejitev zbiranja v šolah in glede šolanja na daljavo odreka formalno veljavo zaradi neobjave v uradnem listu. Zmotilo ga je, ker pred objavo odločbe niso počakali na pripravo ločenega mnenja, ki ga je napovedal. "A temeljna prvina institucije ustavnega sodišča v svobodni demokratični družbi je, da gre za razpravni organ. Kam greš, Slovenia?" se je vprašal.
Na vprašanje, zakaj se z objavo odločitve ne počaka še do priprave ločenih mnenj, kar je običajna praksa (predlog je bil celo le do jutri zjutraj), odgovora ni bilo. A temeljna prvina institucije US v svobodni demokratični družbi je, da gre za razpravni organ. Kam greš, Slovenia? https://t.co/WP8u7VVakI
— Klemen Jaklič (@kjaklic) December 3, 2020
Na odločitev se je v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija odzval minister za zdravje Tomaž Gantar. Dejal je, da odločitve ustavnega sodišča še ne pozna, da pa so v vladi veliko govorili in razmišljali, da bi se učenci osnovnih šol s prilagojenim programom ter zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v šolo vrnili prvi, to je skupaj z učenci prvega triletja osnovne šole. "Vlada bo o tem zagotovo razpravljala. Glede na to, da smo imeli to že v načrtu, osebno s tem nimam težav," je dejal.