Predlagana vladna uredba o vzpostavitvi sistema obveščanja in alarmiranja prek javnih mobilnih omrežij že buri duhove. Številni so prepričani, da gre za grob poseg v človekove pravice in da gre pod pretvezo "alarma" v resnici za željo države po nadzoru nad gibanjem ljudi. Kot vse podobne ideje, tudi ta prihaja iz Bruslja, pri njeni izpolnitvi pa naj bi Slovenija že zamujala.
SKRB ZA DRŽAVLJANE ALI NADZOR? Andraž Teršek meni, da gre za poseg v človekove pravice
Slovenija
Predlagana vladna uredba o vzpostavitvi sistema obveščanja in alarmiranja predvideva sistem za javno obveščanje prek mobilnih naprav v primeru nesreč. Z njim bodo vsi, ki se bodo v primeru naravnih ali drugih nesreč nahajali na ogroženih območjih, prejeli sporočilo na svojo mobilno napravo. Telekomunikacijski operaterji bodo torej dolžni posredovati ta sporočila na mobilne telefone vseh, ki bodo v nekem trenutku na nekem področju. Nekateri so prepričani, da bo s tem država lahko za vsakega uporabnika mobilnega telefona pridobila podatke o tem, kje se v določenem trenutku nahaja.
Številni menijo, da gre za pretvezo, s katero želi država nadzirati gibanje državljanov, saj pod izgovorom "alarmiranja ob nesrečah" v bistvu vzpostavlja nadzor nad gibanjem državljanov prek mobilnih operaterjev. Država bo v vsakem trenutku lahko prišla do informacije, kjer se posameznik nahaja. Nekateri pravni strokovnjaki so tudi prepričani, da država nima pravice posegati v zasebne mobilne aparate državljanov s svojimi sporočili brez izrecne privolitve lastnika mobilne naprave.
Po mnenju ustavnega pravnika Andraža Terška z Inštituta Ustavnik - Pravni inštitut dr. Andraža Terška (IU-PIAT) gre za korak k popolnemu nadzoru nad gibanjem ljudi.
"Vsekakor gre za kamenček v mozaiku nastajajočega in prihajajočega popolnega nadzora nad gibanjem ljudi," je prepričan Teršek, ki ocenjuje omenjeno uredbo kot protiustavno.
Na vprašanje, ali gre pri zbiranju informacij o tem, kje se osebe v določenem trenutku nahajajo, za poseg v pravice in svoboščine državljanov, Teršek odgovarja pritrdilno: "Gre za grob poseg v temeljne človekove in ustavne pravice," je prepričan ustavni pravnik.