Skoraj osem gospodinjstev od desetih (77 odstotkov) je lani izrazilo, da je njihovo stanovanje v dobrem stanju. Kot je pojasnila Hrenova, to pomeni, da niso zaznali težav zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali vlažnih temeljev niti zaradi trhlih okenskih okvirjev ali trhlih tal.

Med preostalimi gospodinjstvi pa je bilo lani enako kot leto prej največ takih, ki jim je težave v stanovanjih povzročala vlaga (16 odstotkov gospodinjstev).

Dobro ali slabo stanje stanovanja je, kot je pojasnila Hrenova, odvisno tudi od dohodka gospodinjstva. Med gospodinjstvi z najnižjimi dohodki se je namreč s tovrstnimi težavami spopadalo 32 odstotkov gospodinjstev, med gospodinjstvi z najvišjimi dohodki je bilo takih 14 odstotkov.

Na kakovost bivanja sicer vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so onesnaženost okolja, hrup in pojavljanje kriminala ali vandalizma v bivalnem okolju. Po pričakovanjih so imela težave z onesnaženostjo, hrupom in pojavljanjem kriminala v večjem odstotku gospodinjstva, ki so živela v večstanovanjskih stavbah, kot tista, ki so živela v samostojno stoječih individualnih hišah.

Finančni položaj gospodinjstev se je lani še izboljšal

V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v lanskem letu je zaradi finančne stiske vsaj enkrat stanovanjske stroške z zamudo poravnalo 12 odstotkov gospodinjstev, je še pojasnila Hrenova. Med gospodinjstvi nad pragom tveganja revščine je bilo takih 10 odstotkov, med gospodinjstvi pod pragom tveganja revščine pa 19 odstotkov.

Delež gospodinjstev, ki so kdaj zamudila s plačilom stanovanjskih stroškov, je bil v povprečju za eno odstotno točko nižji kot v preteklem letu. Med gospodinjstvi pod pragom tveganja se je delež takih znižal izraziteje, in sicer za štiri odstotne točke, med gospodinjstvi nad pragom tveganja revščine pa za eno odstotno točko.

Kot je še izpostavila Hrenova, je pomemben vidik kakovosti bivanja tudi to, kako ljudje subjektivno dojemajo svoj položaj. Odstotek gospodinjstev, ki so ocenila, da so s svojimi dohodki mesec preživela brez težav, se je glede na leto 2017 povečal za dve odstotni točki na 17 odstotkov. Delež gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki težko oz. zelo težko preživela mesec, pa se je zmanjšal za dve odstotni točki 24 odstotkov.

Delež gospodinjstev, ki so brez težav preživela mesec, je bil največji v gorenjski (24 odstotkov), najmanjši pa v posavski statistični regiji (osem odstotkov).

Nepričakovane izdatke v višini 600 evrov bi si lani lahko privoščilo za štiri odstotne točke več gospodinjstev kot leta 2017 oz. 63 odstotkov gospodinjstev, kar je po besedah Hrenove najvišji odstotek od leta 2005, odkar Surs izvaja to raziskovanje.

Med gospodinjstvi, ki so mesec sicer preživela težko oz. zelo težko, je bilo 18 odstotkov takih, ki bi si vseeno lahko privoščila nepričakovane izdatke v višini 600 evrov. Med gospodinjstvi, ki so mesec preživela lahko oz. zelo lahko, je bilo takih 93 odstotkov.

Vsako sedmo gospodinjstvo od desetih si je lahko privoščilo enotedenske letne počitnice

Enotedenske letne počitnice zunaj doma, v kar so vključene tudi počitnice pri sorodnikih ali vikendu, si je lani za vse člane gospodinjstva finančno lahko privoščilo 73 odstotkov gospodinjstev, kar je za eno odstotno točko več kot leta 2017.

Z vidika tipa gospodinjstva je bil odstotek takih, ki so si lahko privoščila počitnice, največji med gospodinjstvi z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom (89 odstotkov). Finančno manj dostopne pa so bile počitnice za enočlanska gospodinjstva (56 odstotkov). Med gospodinjstvi, ki so živela pod pragom tveganja revščine, je bilo takih, ki bi si lahko privoščila počitnice, 42 odstotkov, še navaja statistični urad.

Na ravni statističnih regij je bil delež gospodinjstev, ki bi lahko vsem svojim članom omogočila enotedenski oddih zunaj doma, največji v osrednjeslovenski (81 odstotkov), najmanjši pa v pomurski statistični regiji (61 odstotkov).

Splošno zadovoljstvo z življenjem narašča

Splošno zadovoljstvo z življenjem so lani z najbolje ocenili prebivalci gorenjske statistične regije, in sicer z 7,6. To je za 0,3 vrednosti ocene več od slovenskega povprečja (7,3), ki se je glede na leto prej tudi zvišala iz 7,2. Z najnižjo oceno so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili prebivalci posavske statistične regije (6,7), je še ugotavil Surs.