SLOVENIJA NA FRANKFURTSKEM KNJIŽNEM SEJMU BREZ ENEGA NAJVEČJIH: "V tako okolje Boris Pahor kratko in malo ne sodi"

Slovenija

Urška Perenič, ki je bila tudi članica programsko-projektne skupine za letošnji Frankfurtski knjižnem sejmu (FKS), kjer bo Slovenija častna gostja, je ob robu sprejema v DZ za snovalce razstave o Borisu Pahorju opozorila, da kaže, da pisateljeva dela ne bodo del predstavitvenega programa sejma. Po njenih besedah gre za zamujeno priložnost.

Sokurator programa Slovenije kot častne gostje na FKS 2023 Miha Kovač je v pisnih odgovorih za STA pojasnil, da se morajo pri snovanju programa držati pravil, kot jih FKS postavlja vsem državam, častnim gostjam sejma. Prvo in osnovno pravilo je, da častna gostja v svojem paviljonu razstavlja prevode del svojih avtorjev in avtoric, ki so izšla pri tujih založbah v zadnjem letu ali dveh.

"Te knjige pridejo v paviljon tako, da vodstvo FKS pozove založbe, ki sodelujejo na sejmu, naj jim pošljejo tovrstne knjige. FKS je namreč prve tri dni zgolj poslovni knjižni sejem, namenjen trgovanju z avtorskimi pravicami, zato je cilj države gostje, da se jim predstavi kot knjižna kultura z veliko svežimi in zanimivi prevodi," je dodal Kovač in spomnil, da je sejem zadnja dva dneva odprt za splošno javnost, zato obiskovalce sejma zanimajo predvsem prevodi v nemščino.

"Posledično so v paviljonu ti prevodi izpostavljeni bolj kot prevodi v ostale jezike. Teh pravil se pri snovanju programa držimo ne zato, ker bi jih diktiralo vodstvo FKS, ampak zaradi tega, ker omogočajo daleč najbolj učinkovito komunikacijo s sejemsko publiko," je še pojasnil.

Prvi seznam slovenskih avtorjev, ki bodo na FKS, je bil nedavno že objavljen. Na njemu Borisa Pahorja, čigar dela so bila prevedena v več kot 20 jezikov, sicer ni.

Kurator MIha Kovač; foto: Facebook

Po mnenju Perenič tako eminentnega avtorja, kot je Boris Pahor, preprosto ni bi smeli zaobiti. Po njeni presoji bi bilo najprimerneje, da bi Pahorja na FKS predstavili z različnih vidikov; tako kot samohodca kot tržaškega Slovenca, zamejskega avtorja in hkrati tudi kot svetovnega avtorja, avtorja 20. stoletja, vpetega v večkulturni prostor in hkrati velikega Slovenca.

"Njegovo 108 let trajajoče življenje je pravzaprav zgodovina v malem," je povedala in dodala, da morda tiči razlog za neumestitev na seznam v tem, da Pahor ne sodi me t. i. "popularne avtorje, ima pa zagotovo opraviti veliko z vprašanjem etike".

Perenič je pojasnila, da je bila sama tako članica programsko-projektne skupine, ki se je ukvarjala z izborom knjig, ki se ponudijo nemškim založnikom, kot tudi produkcije skupine, ki se je posvečala načrtovanju literarnih dogodkov na FKS.

Urška Perenič; foto: Twitter

Kot je še povedala literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica ter dolgoletna Pahorjeva sodelavka, je bila na pobudo bivšega kuratorja Igorja Grdine podana pobuda, da bi bil zadnji sejemski dan v Frankfurtu posvečen prav Borisu Pahorju kot eni zvezd sejma.

Kovač kot član iste programsko-projektne skupine kot Perenič je, kot je menila sogovornica, zagotovo vedel za načrtovanje omenjenega dogodka, "sedaj pa vse tako kaže, da Pahorja očitno na Frankfurtu ne bo".

Perenič je spomnila še na številne nagrade in odlikovanja, ki jih je za svoje delo doma in v tujini prejel Pahor, kar je dokaz, da je svetovni avtor, ki se ponaša s številnimi prevodi, še posebej pa je utrjen v francosko govorečem prostoru.

Slovenski paviljon v Frankfurtu; foto: Vlada RS

Kovač je ob tem pojasnil, da Pahor žal za razliko od nekaj drugih preminulih avtorjev, kot so denimo Slavko Grum, Tomaž Šalamun ali Maruša Krese, v zadnjih dveh letih nima prevodov v nemščino in le tri prevode v tuje jezike, kar ga uvršča pod petdeseto mesto najbolj prevajanih avtorjev. Snovalci programa se ne glede na to zavedajo njegovega pomena za sodobno slovensko književnost, zato ga bodo, skupaj z njegovim najbolj znanim delom Nekropola, v paviljonu s posebno grafično rešitvijo izpostavili kot enega najpomembnejših sodobnih slovenskih avtorjev.

Avtobiografski roman Nekropola je izšel leta 1967. V njem je Pahor popisal izkušnjo življenja v koncentracijskih taboriščih. Preveden je bil v številne jezike. Leta 1990 je izšel najprej v francoskem jeziku. Prav Nekropola je Pahorju prinesla svetovno prepoznavnost.

Kovač še dodaja, da kot kurator ni bil seznanjen z idejo svojega predhodnika, da naj bi bil zadnji dan namenjen Borisu Pahorju, bi pa jo, če bi bil z njo seznanjen, zavrnil.

"Razloga za to sta vsaj dva. Prvi je struktura sejemske publike zadnja dva dneva. Takrat po eni strani sejem preplavijo najstniški ljubitelji mang, fantazije in fantazijske književnosti, zadnji dan pa je sejem celo namenjen tako imenovanemu cosplayu, zato občasno spominja na velik pustni karneval. V tako okolje Boris Pahor kratko in malo ne sodi. Zadnja dva dni je na sejmu tudi ogromno nemških bralcev knjig, ki pridejo tja predvsem zato, ker jih zanimajo novitete. Posledično bi izpostavitev avtorja brez (novih) knjig v nemščini nanje delovala čudaško," je pojasnil Kovač in dodal, da poleg tega vsebinskega razloga Pahorju ne bi bilo mogoče posvetiti zadnjega dneva tudi zato, ker razpršena struktura sejemskega dogajanja česa takšnega ne omogoča.

"Predvidevam, da moj kuratorski predhodnik tovrstnih sejemskih podrobnosti ni poznal, sicer bi najbrž razmišljal drugače," je še dodal Kovač.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija