Jasmin Stavros s pravim imenom Milo Vasić se je rodil v Splitu v družini romunskih korenin, v kateri sta bila glasbenika njegov oče in ded, z glasbo pa se ukvarja tudi njegov sin. Kralj zabave, kot ga je označil Jutarnji list, je kariero začel kot bobnar in s 15 leti začel igrati v več splitskih zasedbah: Delfini, Mladi batali, More in Put.

Kasneje je začel odkrivati jazz in postal studijski bobnar za založbo Jugoton, današnjo Croatia Records. Bil je eden najbolj iskanih bobnarjev v bivši Jugoslaviji. Ob prepevanju zabavne glasbe je igral tudi klavir in kontrabas.

Sodeloval je s številnimi velikimi imeni hrvaške zabavne glasbe, kot so Josipa Lisac, Arsen Dedić, Mišo Kovač, Ivica Šerfezi, Neda Ukraden in Ljupka Dimitrovska.

Uspel je s pesmijo Đuli, ki jo je posnel z Danijelom Popovićem, ena njegovih najbolj znanih pesmi pa je tudi Dao bih sto Amerika. V 80. letih je Stavros bival v ZDA, kjer je zaključil zasebno jazzovsko akademijo v New Yorku. V zakladnico hrvaške popularne glasbe je med drugim prispeval še skladbe, kot so Poljubi mi suze usnama, Onda se sjetim uskrsa in Maro, Marice.

"Megazvezdnik sem postal, torej kot pevec sem se uveljavil po tretjem albumu Ljubio sam anđela leta 1989, ko sta izšli uspešnici Utrujen sam in Dao bi sto Amerika. Potem se je vse obrnilo. Potem so me vsi jemali resno, tako kritiki kot občinstvo. Potem se mi je odprlo polje in takrat sem začel zelo veliko nastopati," je v začetku leta povedal v intervjuju za Slobodno Dalmacijo.

Pevec se je boril s kostnim rakom, zaradi zapletov na pljučih pa so ga premestili na kliniko za pljučne bolezni Jordanovac. Razlog za premestitev je bilo nabiranje vode v pljučih.