Je zunaj popolnoma varno?

Aerosoli, drobni delci, ki lebdijo v zraku, so glavni krivci za prenos koronavirusa. Po ugotovitvah znanstvenikov se to dogaja predvsem v zaprtih prostorih. "Kroženje zraka na prostem je veliko večje. Zaradi pretoka vetra se koncentracija aerosola zelo hitro razredči," pravi Nico Mutters, predstojnik Inštituta za javno zdravje na univerzitetni kliniki v Bonnu.

Podobno meni virolog Aleksander Kekule, a dodaja, da je potrebno na prostem držati razdaljo vsaj meter in pol. "Če se ne držite te razdalje in se gledate iz oči v oči, glasno govorite, pojte, kričite, pljuvate, v tem primeru se lahko okužite kapljično."

Študije potrjujejo, da je tveganje za okužbo zunaj izredno majhno. Študija s Kitajske je preučila 7.324 primerov okužbe, a le v enem primeru so zabeležili prenos okužbe na prostem. Kekule pravi, da enako velja za mutacije virusov – sicer so nekoliko bolj nalezljive, vendar ukrepi ostajajo enaki. "Mutanti ne letijo dlje," dodaja virolog.

Kako vpliva veter?

"Bolj ko je vetrovno, prej se bodo razbili umetni aerosolni oblaki," pravi Gerhard Scheuch, fizik in raziskovalec aerosolov. Na vprašanje, ali je recimo na travniku, kjer je več različnih skupin ljudi, mogoče, da veter prenaša aerosole iz ene skupine v drugo, Scheuch meni, da je to praktično nemogoče. Tudi študija v Iranu je potrdila, da veter ne prenaša virusa.

Kako je s toplimi in hladnimi obdobji?

To ni bilo popolnoma znanstveno pojasnjeno. Ameriški raziskovalci so spremljali razvoj okužbe v toplih, hladnih, suhih in vlažnih predelih Kitajske, a niso ugotovili razlik. Avstrijska študija je pokazala, da ultravijolično sevanje sonca virus ubije na površinah, ampak to le malo vpliva na prenos s človeka na človeka.

Mutters meni, da se na sonce ne smemo zanašati – poleti je več ultravijoličnega sevanja, na snežnih področjih pa je zaradi odseva snega še večje. Poleg tega poudarja, da pandemija enako vpliva na toplejša in hladnejša območja. Medtem ko Kekule domneva, da se ljudje tudi v toplih predelih množično okužijo znotraj. "Zadržujejo se tam, kjer so klimatske naprave in ventilatorji," pravi.

Ali obstaja kakšna nevarnost zaradi športa?

Strokovnjaki so mnenja, da bi morali športniki, npr. pri teku, držati razdaljo meter in pol, kljub temu da v stanju fizičnega napora dihajo globlje in v zrak oddajajo več delcev.

"Če nekdo le priteče mimo vas na kratki razdalji, je tveganje zelo majhno," pravi Birgit Wehner, raziskovalka aerosolov na Inštitutu Leibnitz. Njen kolega Scheuch razmišlja podobno. Zadihani športniki bi morali dolgo časa stati drug ob drugem, da bi se okužba razširila, zato tudi v moštvenih športih, kot je nogomet, ne vidi težav. "A težava nastane, če se uporabljajo garderobe ali stranišča. To so nevarni prostori. Treba jih je dobro prezračiti."

Pasivno kajenje

Nobena študija še ni povezala pasivnega kajenja z večjim tveganjem za okužbo s koronavirusom. "Kajenje ne sprošča več virusov v okolje," pravi Scheuch. Po podatkih Inštituta Robert Koch pa imajo kadilci nekoliko večje tveganje za resen potek bolezni, če se okužijo.

Ali je maska ​​na prostem smiselna?

Nošenje maske je smiselno, če ne morete držati razdalje. Še posebej v večji gneči, recimo na koncertih. "Če ste na avtobusni postaji ali v neki vrsti, potem je maska ​​smiselna," zaključuje Wehner.