V tem družbenem eksperimentu, v katerem smo se znašli, nas stanje izrednih družbenih razmer sili v opuščanje dejavnosti, ki so še do nedavnega predstavljali dnevni in nujni repertoar našega življenja, je v pogovoru za STA povedala sociologinja Ksenija Vidmar Horvat s filozofske fakultete v Ljubljani.

Prva dejavnost, ki jo v teh časih opuščamo, je potrošništvo, ki ni le ekonomska aktivnost, temveč tudi rezultat "socialnega inženiringa" uma, ki poteka vse od 2. svetovne vojne in zagona t. i. družbe blaginje. "Zadnjih nekaj generacij je socializiranih v prepričanje, da brez potrošništva težko živimo, da je to nekaj, kar nam po eni strani pripada, po drugi strani pa tudi oblikuje smisel našega življenja. V zadnjih tednih pa opažamo, da lahko iz tega krogotoka izstopimo," je dejala sociologinja.

Po njenem mnenju bo zanimivo opazovati, kako bomo trenutno stanje reflektirali po koncu krize. "Na nek način je to preizkus, ali je mogoče življenje osmisliti drugače, kot nam ponuja trenutna globalna kapitalistična ekonomija in njeni oglaševalci."

"Verjamem, da bo marsikdo stopil korak nazaj in se v prihodnje vprašal, ali je res nujno, da smo tako intenzivno povezali svoja življenja z nakupovanji, turističnimi paketi, nizkocenovnimi globalnimi destinacijami ... in drugimi oblikami brezdelnega, nemislečega hedonizma," je pojasnila.

Oživljajo se vrednote solidarnosti

Sociologinja opaža, da se v času pandemije koronavirusa oživlja ideja solidarnosti. "Pandemija nas je postavila v položaj, ko moramo misliti na druge, predvsem starejše. Morda nam bo tudi to pomagalo, da se otresemo osrediščenosti nase in razmišljamo nekaj več o tem, kako zgodovino obrniti v bolj humano smer - s poudarkom na skupnem dobrem," je izpostavila.

S to pandemijo smo po njenem mnenju dobilo dokaz, da družbena pogodba ne razpada, da še nismo pršili v stanje popolnoma atomizirane in individualizirane družbe, kjer vsakdo skrbi le še za sebe. "Zavedanje o vrednotah medsebojne pomoči, solidarnosti, sodelovanja in dostojanstva človekovega življenja je bilo le potisnjeno v stran pod površje bolj populariziranih, tudi populističnih pripovedi, to pa ne pomeni, da smo popolnoma izgubili čut za drugega in povezovanje, tako v lokalnem okolju kot planetarno," je prepričana Vidmar Horvatova.

Huda ekonomska kriza bi okrepila egoizem in sovraštvo

Ali se bodo vrednote solidarnosti, sodelovanja ohranile, je odvisno tudi od poteka ekonomske krize, ki je pred nami. "Ekonomisti ocenjujejo, da je bilo gospodarstvo pred nastopom te krize v primerjavi s finančno krizo v letih 2007 in 2008 bolj močno in da se bo lažje povrnilo v predkrizno stanje. Največja skrb so mala podjetja in samozaposleni, posebej samozaposleni v kulturi. Tukaj bo potreben dolgotrajen angažma države in družbena dobra volja, da solidarnostno stopimo na pomoč najbolj prizadetim," je poudarila Vidmar Horvatova.

V primeru "črnega scenarija", če bo obseg ekonomske recesije, povečevanja nezaposlenosti, socialnih in ekonomskih stisk, tako velik, da se bomo znašli v dolgotrajnejšem stanju brezizhodnosti, potem lahko pride tudi do spremembe odnosov v družbi, meni sociologinja.

"Zgodovina nas uči, da stanja depresije lahko povečajo občutek za individualno preživetje, egoizem in sovraštvo do vseh, za katere v stanju stiske domnevamo, da dodatno ogrožajo našo že tako težko situacijo. Zato je zelo pomembno, da sporočilo solidarnost, ki se širi v teh dneh, poskušamo prenesti v neko trajnejše zavedanje, da so možni drugačni scenariji in da je pomoč šibkim vrednota, ki na koncu vodi v kolektivno boljše življenje," je poudarila.

Po krizi se bo pokazal pravi pomen tistega, kar smo jemali za samoumevno

Na vprašanje, kakšni bomo iz te krize, v kateri se zdi, da smo izgubili elementarne prvine življenja, izšli kot posameznik in družba, Vidmar Horvatova odgovarja z mislijo starih modrecev, da je kriza vselej tudi priložnost za nekaj novega. Pri tem se sociologinja zanaša na moč spomina na izkušnjo, ki jo imamo sedaj.

"Ko se stanje vrne v običajno kolesje, nam spomini na to obdobje lahko pomagajo bolje razumeti, kaj smo pred pandemijo jemali za samoumevno in premalo cenili. Viden bo postal pomen medosebnih odnosov, človeških stikov, tudi fizične, ne le virtualne bližine," je prepričana sociologinja.

S krizo priložnost za znanost in uspešno upravljanje z izzivi prihodnosti

Novi koronavirus je po mnenju Vidmar Horvatove glas vrnil tudi znanosti, ki je v tokratni krizi odigrala pomembno vlogo, "predvsem pri zavedanju, da je nujna komunikacija s širšo skupnostjo, ne le z neposrednim nosilci odgovornosti za javno zdravje".

Kot opaža sociologinja, znanstveniki v mednarodnih univerzitetnih klinikah in prek svojih internetnih skupnosti te dni veliko vlagajo v informiranje javnosti in sprotno odpravljanje lažnih novic, ki se širijo po družbenih omrežjih. "S to krizo se tako lahko trend obrne stran od pogroma proti znanosti in znanstveni vednosti, ki smo mu priča zadnjih nekaj let, v razumevanje vrednot znanosti, znanstvenega raziskovanja in znanstvenega preverjanja dejstev," je ocenila.

"V trenutku, ko se znajdemo v resnični stiski, šteje le še avtoriteta točne informacije. Smo v povsem drugačni situaciji kot v primeru izbruha ptičje gripe, ko so se znanstveniki zaprli v svoje raziskovalne centre, interpretiranje pa so prevzeli nekvalificirani glasovi, ki so širili teorije zarote in zavajali javnost," je dejala.

Po njenem mnenju se nahajamo v obdobju pomembnega odkrivanja novih oblik komuniciranja, sodelovanja in prepoznavanja skupnih vrednot. "To gotovo ni zadnja kriza, v času, ki ga zaznamuje pospeševanje, bo globalnih izzivov s kriznimi dimenzijami vse več. Medsebojno sodelovanje različnih strok, družbenih akterjev, ved in znanosti nasploh bo predpogoj za uspešno upravljanje s temi izzivi," je še povedala Vidmar Horvatova.