"Ocenjujemo, da se je število prosilcev povečalo v povprečju za 10 odstotkov, vendar je v različnih centrih različno," pojasnjuje Jožica Ličen, ravnateljica Škofijske Karitas Koper. V mrežo Karitas je na tem območju vključenih 13 centrov, ki svojim prosilcem pomoči pomagajo z nasvetom, spremljanjem in materialno pomočjo.

Po besedah Pavle Brec, voditeljice Istrske območne Karitas in Centra Karitas v Kopru, se število prosilcev veča, "to opazimo vsak teden ob delitvi hrane. Veliko novih prejemnikov smo zaznali tudi ob delitvi kruha in drugih pekovskih izdelkov, ki nam jih donirata dve pekarni."

Podobno potrjujejo na koprskem Območnem združenju Rdečega križa, kjer v primerjavi z lanskim letom v tem času beležijo nekaj odstotno povečanje prejemnikov pomoči.

Ljudje nimajo za položnice

"Paketi hrane so prvi korak pomoči, ob tem se razvije pogovor in pokažejo se tudi druge stiske. V kontekstu konkretne pomoči prednjačijo prošnje za plačilo nujnih položnic," pojasnjuje Jožica Ličen. To potrjujejo tudi na Rdečem križu. Kot pravijo, so prosilci zaradi upada finančnih sredstev nezmožni zagotavljati osnovne dobrine in plačevati tekoče stroške najemnin, elektrike, vode. "Izrazito je povpraševanje po donaciji računalnikov za šolajoče se otroke," še dodajo.

Na tej točki je pomembno izpostaviti tudi težave, ki niso finančne ali materialne narave. Kot pravijo na rdečem križu, so v ospredju težave povezane z osamljenostjo in odrezanostjo od običajnega življenja. "Predvsem pa opažamo, da so v stiski osebe s težavami v duševnem zdravju, starostniki, invalidi."

Starejši nimajo niti možnosti priti po hrano

Na centre, ki nudijo pomoč, se obračajo predvsem družine s šoloobveznimi otroki in dijaki. "Veliko je mater samohranilk, brezposelnih, pa tudi zaposlenih, ki prejemajo nizke dohodke," razloži Ličnova. Kot dodaja Pavla Brec, opažajo še en problem - starejši, ki so vezani na javni promet, v trenutni situaciji nimajo možnosti priti do Karitasovega centra po hrano. 

Na Rdeči križ pa se, kot pravijo, obračajo mlade družine, ki so brez vira dohodka, ker so zaradi ukrepov ostali brez zaposlitve. Sem spadajo tujci, osebe, katerim manjka zelo malo do upokojitve in ne dobijo priložnosti za zaposlitve, majhna podjetja in s.p.-ji, obrtniki, ki so ostali brez dela in upokojenci z nizkimi pokojninami.

Števila brezdomcev ne beležijo, so se pa povečale njihove stiske

Posebno pomoč pa na Rdečem križu namenjajo brezdomcem. Čeprav bistvenega povečanja le-teh ne beležijo, so se njihove stiske povečale – vedno večje je povpraševanje po toplih obrokih, oblačilih, odejah in psihosocialni podpori. "Zavetišče za brezdomne je polno, nekaj jih koristi nastanitveno stanovanjsko podporo, nekaj jih prihaja po tople obroke, ostale pa obiskujemo na terenu," pojasnjujejo.

Enotni so si tudi pri vprašanju, česa ljudem v teh časih najbolj primanjkuje. Navajajo higienske pripomočke, prehrambene artikle, predvsem sveže sadje in zelenjavo. "Ljudem primanjkuje delo in pošteno plačilo. Šele v naslednji fazi lahko govorimo o materialni pomoči. In če vprašate, kaj primanjkuje, odgovarjam: 'Želimo si, da bi lahko dali najbolj ogroženim družinam bon, da bi si kupili še dodatna živila, kot so meso, sir, sadje'," zaključi Jožica Ličen.