Na včerajšnji, skoraj štiri ure trajajoči seji glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva, so sprejeli več sklepov glede nadaljevanja protestnih aktivnosti zaradi neuresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah.

Kot so sporočili, vztrajajo pri takojšnji izvršitvi odločbe ustavnega sodišča, "ki ni in ne more biti povezana z nikakršnimi sindikalnimi pogajanji". Podpirajo tudi današnjo opozorilno stavko tožilcev ter predlog Sodnega sveta, ki od ustavnega sodišča zahteva absolutno prednostno odločitev o načinu izvršitve omenjene odločbe.

Na včerajšnji seji glavnega odbora društva pa je prevladala tudi odločitev, da sodniki protestov ne bodo več nadaljevali z omejevanjem svojega dela, saj bi bilo to na škodo ljudi, ki po mnenju sodnikov niso krivi za samovoljo in aroganco vlade in DZ.

"Očitno smo sodniki v tej državi eni redkih, ki se zavedamo pomena delovanja državnega sistema v korist ljudi. Svojih pravic, četudi gre za širše interese varstva pravne države, ne bomo uveljavljali preko strank v sodnih postopkih, pač pa izključno po pravnih poteh in z ozaveščanjem javnosti," so zapisali. S tem namenom so v društvu pripravili vzorec individualnih tožb za njihovo množično vlaganje, ki ga načrtujejo v začetku meseca marca.

V društvu poudarjajo tudi, da v vladi nimajo sogovornika, s katerim bi se pogovarjali o uresničitvi svojih zahtev. Vladna stran s sodniki po njihovih navedbah ne komunicira vse od izteka roka za uresničitev ustavne odločbe glede plač sodnikov v začetku januarja. Prav tako se ni odzvala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki so jo povabili na včerajšnjo sejo odbora.

Odbor je sklenil še, da bodo sodniki o neuresničitvi ustavne odločbe še naprej obveščali mednarodno javnost. Pripravljajo se tudi na obisk predstavnika Evropske komisije za poročilo o stanju vladavine prava v Sloveniji v mesecu februarju.

Povod za dvotedenski opozorilni protest sodnikov med 10. in 24. januarjem in današnjo stavko tožilcev je nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač. Ustavno sodišče je junija odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo.