Solidarnostni prispevek, ki ga kot enega od virov sredstev za pomoč po poplavah uvaja v začetku septembra uveljavljeni interventni zakon, po oceni civilne iniciative Glas ljudstva podcenjuje pripravljenost državljanov, da se odrečejo delu svojega dohodka. Prispevek naj bo višji in odvisen od posameznikovega dohodka, predlagajo.
SOLIDARNOSTNE DELOVNE SOBOTE: Koliko so državljani pripravljeni pomagati?
Slovenija
Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki je v veljavi od 2. septembra, kot enega od virov za financiranje nastale škode uvaja obvezni solidarnostni prispevek za fizične in pravne osebe. Zaposleni ga bodo plačali v višini 0,3 odstotka od davčne osnove za dohodnino ter še nekaterih drugih prihodkov.
Ob takšni stopnji bo zbrana vsota denarja majhna, so danes sporočili iz civilne iniciative. Vladi predlagajo, naj solidarnostni prispevek spremeni v progresiven prispevek v razponu od 0,8 do 2,4 odstotka, plačujejo pa naj ga vsi državljani z izjemo tistih, ki prejemajo denarno socialno pomoč in/ali živijo pod oz. na pragu revščine.
Solidarnostne delovne sobote, ki jih kot alternativo solidarnostnemu prispevku določa zakon, pa naj uvedejo le tisti delodajalci, ki jim bo dodatno delo zaposlenih v resnici povečalo prihodek. Na ta način bi v letu dni zbrali vsaj 300 milijonov evrov, so izračunali v civilni iniciativi.
Predlog za povečanje solidarnostnega prispevka so utemeljili na javnomnenjski raziskavi, po kateri velik delež državljanov podpira večji solidarnostni prispevek, kot ga je uzakonila vlada. Načelno strinjanje s prispevkom sta izrekli kar dve tretjini anketiranih, so spomnili.
"Menimo, da so državljani pripravljeni žrtvovati delček svojega osebnega standarda iz dveh razlogov: da prispevajo k hitrejšemu odpravljanju posledic nesreče, ki je prizadela del njihovih sodržavljanov, in da preprečijo posledice, ki bi z znižanjem družbenega standarda prizadele vse," so še zapisali.