Slovenska policija je sodelovala v obširni mednarodni kriminalistični preiskavi s področja spolnih zlorab otrok prek interneta, ki je bila, v sodelovanju z Europolom, Madžarsko, Hrvaško in nekaterimi državami iz regije Zahodnega Balkana, izvedena v okviru evropske platforme za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (EMPACT). Na podlagi do zdaj zbranih obvestil in ugotovitev med žrtvami ni slovenskih otrok.
SPOLNE ZLORABE OTROK PREK INTERNETA: V mednarodni akciji identificirali 11 slovenskih državljanov
Slovenija
Na novinarski konferenci, na kateri sta sodelovala Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, in Primož Podbelšek, vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto na Policijski upravi Ljubljana, so predstavili obširno mednarodno kriminalistično preiskavo s področja spolnih zlorab otrok prek interneta. Kot sta povedala, so slovenski kriminalisti v dneh od 4. do 15. novembra 2024 sodelovali v usklajeni mednarodni kriminalistični operaciji na področju preiskovanja spolnih zlorab otrok prek interneta, imenovani Mozaik 2024 v okviru platforme EMPACT.
Kriminalisti Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi ter sektorjev kriminalistične policije policijskih uprav Ljubljana, Kranj, Koper, Celje, Murska Sobota in Maribor so pri tujih varnostnih organih in na podlagi svojih preiskav pridobili podatke, iz katerih je bilo razvidno, da je več slovenskih državljanov prek internetnih omrežij pridobivalo in razširjalo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabljene otroke.
Ugotovili so, da gre za več kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo mladoletnih oseb. Na slikovnih in videodatotekah so prikazane mladoletne osebe, ki jih spolno zlorabljajo odrasle osebe, in mladoletne osebe, ki so na posnetku gole. Na podlagi do zdaj zbranih obvestil in ugotovitev med žrtvami ni slovenskih otrok niti v preiskavi do zdaj ni bilo potrjeno, da bi osumljenci gradivo, ki je bilo predmet preiskave, izdelali sami oziroma da bi fizično spolno zlorabljali otroke. Z do zdaj zbranimi obvestili pa je bilo ugotovljeno, da si je več osumljencev gradivo pridobivalo v omrežju Peer2Peer (P2P).
Preiskava in identifikacija osumljenih slovenskih državljanov, ki so razširjali in si pridobili tovrstno gradivo, je potekala v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi in korporacijami, ki imajo v lasti družbena omrežja, v sodelovanju z Europolom, nekatere preiskave pa so bile izvedene na podlagi podatkov, ki so jih slovenski kriminalisti pridobili znotraj Peer2Peer omrežja.
Kriminalisti so med preiskavo pridobili dovolj podatkov, na podlagi katerih je bilo možno identificirati osumljence. Na podlagi vseh pridobljenih podatkov so kriminalisti identificirali enajst osumljencev, slovenskih državljanov z območij policijskih uprav Ljubljane, Kranja, Kopra, Celja, Murske Sobote in Maribora. Sedem osumljencev je za izvrševanje kaznivih dejanj uporabljajo omrežja, ki delujejo po sistemu Peer2Peer. Do zdaj je bilo ugotovljeno, da je eden osumljenec policiji že znan zaradi izvršitve tovrstnega kaznivega dejanja.
Kriminalisti so v četrtek, 7. novembra 2024, na podlagi odredb sodišča na območju omenjenih policijskih uprav opravili enajst hišnih preiskav, pri katerih so zasegli 132 elektronskih naprav in drugih nosilcev elektronskih podatkov, večje količino optičnih medijev in tudi nekaj natisnjenih fotografij, ki prikazujejo spolno izkoriščene otroke. Pri preiskavah je sodelovalo 58 kriminalistov in policistov.
Preiskava se s tem še ni zaključila, saj bodo kriminalisti v nadaljevanju zavarovali in preiskali vse zasežene naprave in podatke, po končani preiskavi pa bodo o ugotovitvah obvestili pristojna državna tožilstva. Za navedeno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen od 6 mesecev do 8 let.
Kot navaja policija, najbolj pogoste oblike spolne zlorabe otrok prek interneta še vedno ostajajo nagovarjanje otrok na spolnost in na izdelavo intimnih fotografij, na katerih je otrok gol, navadno prek družbenih omrežij in drugih virtualnih okoljih, kjer storilec manipulira z žrtvijo, z njo vzpostavlja zaupanje in jo nato spolno zlorabi. Pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj so ugotovili, da storilci tovrstnih spolnih zlorab otroke čedalje pogosteje tudi izsiljujejo z intimnimi posnetki za denar.
Včasih so bile žrtve tovrstnih izsiljevanj predvsem odrasli, saj imajo vir zaslužka in so zato boljša tarča. V sodobnem času pa so čedalje pogosteje žrtve tudi mladoletniki. Gre za izvršitveno obliko kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, kjer se neznani storilec predstavi za lepo dekle ali fanta, s pošiljanjem svojih prirejenih intimnih fotografij ali videoposnetkov nagovori mladoletnika, da tudi sam izdela in pošlje tako fotografijo, potem pa ga s tem izsiljuje.
Ena izmed izvršitvenih oblik kaznivega dejanja pa je tudi, ko mladoletnika neznanec prek različnih omrežij ali komunikacijskih kanalov družbenih omrežij, internetnih videoiger ali drugih omrežij, tako da mu ponudi denar ali drugo dobrino, nagovori, da mu pošlje intimne fotografije oziroma da se posname gol. V videoigrah lahko otroku ponuja tudi razne dodatke za igranje, ki si jih otrok sam ne more kupiti, bi pa jih želel imeti.
Med storilci je pogosta izmenjava gradiva spolnih zlorab otrok, kar pomeni, da v fizičnem okolju spolno zlorabljajo otroke, to zlorabo posnamejo in si jo izmenjujejo ali pa take posnetke pridobivajo na internetu. Pogosta pa je tudi spolna zloraba mladoletnih oseb, ko si fant in dekle v intimnem razmerju pošiljata intimne fotografije, nato pa jih eden izmed njiju razširi naprej.
Ponovno opozarjajo tudi na samoposnetke otrok, ko otroci uporabljajo pametne naprave brez nadzora, imajo neomejen dostop do interneta, ko do družbenih omrežij po večini dostopajo prek spletnih računov staršev in ko se pred kamero razgalijo in tak posnetek nevede objavijo. V tem primeru pozivajo predvsem starše, naj bodo pozorni, kaj otrok počne na internetu, naj otroku ne dajo pametne naprave prezgodaj v last in naj mu prezgodaj ne omogočijo neomejenega in nenadzorovanega dostopa do interneta.
Policija je v letu 2023 obravnavala 194 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, leto prej 163. Letos so do konca oktobra obravnavali 179 teh kaznivih dejanj. Njihova preiskanost je v zadnjih treh letih znašala med 78,4 odstotka in 89,6 odstotka.
"Celotna družba se mora zavedati, da je internet lahko nevaren in da lahko vsi skupaj prispevamo, da bo sicer koristna izkušnja tudi varna. Poudarek v boju proti spolnim zlorabam otrok prek interneta je preventiva. Še posebno starši so tisti, ki lahko zmanjšajo tveganje za to, da bi njihov otrok postal žrtev spolne zlorabe ali postal storilec. Ker pa se spolne zlorabe dogajajo tudi za domačimi stenami, pa smo seveda vsi tisti, ki se ukvarjamo z otroki, dolžni prispevati k boljši varnosti naših otrok, tudi na internetu," opozarja policija.