SPORNI POLJSKI KEBAB: V začetku tedna bo znano, koliko ga je končalo v prehrani ljudi

Slovenija

Distributer kebaba poljskega proizvajalca s trga umika še dodatne količine kebaba, v katerem je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin potrdila navzočnost salmonele in ostankov zdravila ketoprofen. Sporno meso je bilo namreč uporabljeno tudi pri istem proizvodu drugih količin, ki so že bile distribuirane.

Fotografiji sta simbolični.
 
Kot so zapisali na spletni strani uprave, jih je nosilec dejavnosti obvestil, da je proizvajalec kebaba meso, ki se je uporabilo v proizvodnji spornega lota kebaba, uporabilo tudi v proizvodnji istega proizvoda drugih količin. Ta pa so že bila distribuirana drugim nosilcem dejavnosti. Uprava je sicer v vzorcu mesa iz lota neto teže pet kilogramov, ki sicer ni doseglo potrošnikov, potrdila tako navzočnost salmonele kot tudi ostankov zdravila ketoprofen.

Distributer tako odpoklicuje goveji doner kebab prozvajalca Efes-pol Fedai Simsek Sp.Zoo z neto težo 10, 15 in 20 kilogramov. Vse količine imajo oznako lota 191219 ter rok uporabe 19. december 2019. Kot je za Radio Slovenije pojasnila direktorica inšpekcije za varno hrano Andreja Bizjak, so podatke o tem sporočili v sistem hitrega obveščanja.

Kot je dodala, je takoj stekla akcija od distributerja do proizvajalca, prav tako so v tem tednu obvestili vse slovenske prejemnike tega kebaba, da so ga umaknili iz prodaje. Sedaj pa se izvaja umik in kontrola umika, je pojasnila. Izsledki umika bodo po poročanju Radia Slovenija znani v začetku tedna, ko bo tudi bolj jasno, koliko spornega mesa je končalo v prehrani ljudi.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
zoran13 |  09 .02. 2019 ob  21: 56
Žalostno je, da tudi po predstavitvi v oddaji Argument in predvajanju izjav sodelujočih, še vedno trdijo, da niso odgovorni in da je vse v najlepšem redu. Bodo mar potrebne smrtne žrtve, da bo končno v državi zavladal razum, saj še sedaj ne vemo, kaj in koliko strupenih izdelkov sploh je na naših policah v trgovinah. V takih primerih se bo videlo koliko odškodninskih zahtevkov bodo potrošniki sprožili proti trgovcem, ki morajo imeti zavarovanja tudi proti takšnim primerom. To, da odgovorni dovolijo, da sploh meso ali kakšno drugo živilo sploh pride v Slovenijo, postavlja celotni kontrolni in inšpekcijski mehanizem pod velik vprašaj? Ali so mar veliki prehranski konglomerati močnejši od vseh odgovornih za to področje in ali so mar odgovorni vedeli za vse to, pa do sedaj sploh niso spregovorili. Ker imamo v naši deželi ma km2 res v svetovnem merilu največ trgovskih centrov je potrebno vse te napolniti in seveda nasititi potrošnike, ki brezglavo drvijo v centre, da si potešijo svoje potrošniške potrebe. Naša samooskrba se je sesedla ravno zaradi množice velikih supermarketov, saj je veliko majhnih in prijaznih trgoviniv prenehalo delati, zaposlene pa poslalo na zavod. Naši pridni kmetje, pa so postali zgolj orodje statusnih sprememb ter pretiranih davčnih in vsesplošnih normativizmov ter finančnih bremen, da se jim sploh ne splača več ne gojiti živine in ne pridelovati vse tisto, kar so počeli celotno življenje. No, šele sedaj bomo spoznali njihove resnične vrednote in njihov pomen pri skrbi za potrošnika. Do sedaj nam je bilo vse tisto, kar je iz tujine bolj pomembno od vsega, kar pridela obubožani slovenski kmet. Pa najsibodi korenček in Velike Britanije, ali peteršilj iz Nizozemske ali česen iz Maroka, krompir iz Poljske, paradižnik iz Italije in mandarini iz Španije, vse to in še več nam ponuja naša prehranska veriga, ki vedno pravi, da je vse vrhunske kvalitete in kar brhti od zdravja. Mar je bilo vse to podvrženi strogi inšpekcijski službi in službam, ki skrbijo za javno zdravje ali je tudi na tem področju hrane in prehranskih izdelkih, podobno, kot pri mesu? Bomo sploh kdaj in če, izvedeli resnico ali gre pri vsem skupaj le za igro kapitala in super ugodnostnih popustov, kot jih obljubljajo trgovci prehranskega lobija. Le kdaj, če sploh nas bo srečala pamet?