Katera je vaša najljubša definicija za besedo matematika?

Zame je matematika iskanje vzorcev. Pravil. Načinov, kako razumeti, predvideti, napovedati obnašanje matematičnih struktur.

Kaj ali kdo je bil vaš glavni navdih, da ste se odločili za študij matematike na UP Famnit?

Ko sem se v srednji šoli odločala za študij na Famnitu, je bila to še zelo mlada fakulteta. Sama sem postala druga generacija Famnitovih študentov. Tako sem imela določene dvome, a me je pri študiju matematike na Obali zelo podprla in opogumila profesorica matematike na višjem nivoju na Gimnaziji Koper. Po prvih nekaj mesecih na Famnitu pa so bili tako ali tako vsi dvomi hitro razblinjeni.

Kako bi v treh besedah opisali kolektiv svojih sodelavcev na univerzi?

Mednaroden, humoren, inovativen.

Katera so vaša najljubša področja matematike in zakaj?

Diskretna matematika, algebra, bolj specifično pa absolutno kriptografija. Da je kriptografija moje najljubše področje, je zelo smiselno, saj sem s tega področja delala tudi doktorat. Presenetljivo mi je bila kriptografija zelo ljuba že v srednji šoli, čeprav si takrat seveda nisem mogla "pravilno" predstavljati, kaj to sploh je s tehničnega vidika. Moje zgodnje predstave so bile zelo romantične – besedne šifre, premešane številke, nič, kar bi posebej imelo povezave z 0 in 1. Je pa na koncu motivacija za uporabo obojega enaka – varovanje informacij. In takšna nespremenjena motivacija pri iskanju boljšega šifriranja nas vodi že od več tisočletij pred našim štetjem. Ta konsistenca me fascinira.

Kot avtorica oz. soavtorica ste objavili več člankov v priznanih matematičnih revijah. Lahko na kratko opišete glavne rezultate svojih raziskav?

Najboljši opis po mojem mnenju izhaja iz dobre razlage motivacije. Pri dobrih šifrah potrebujemo funkcije, ki slikajo 0 in 1 v 0 in 1 na čim bolj nepredvidljive načine. Že iz tega, kar so nas učili v osnovni in srednji šoli vemo, da so najbolj predvidljive funkcije konstantne in linearne. Torej je smiselno, če bi si želeli najti in razumeti čim bolj ne-linearne funkcije. Večina mojega raziskovalnega dela se nanaša na razumevanje Boolovih funkcij, ki so maksimalno oddaljene od množice linearnih funkcij.

Imate kje v Kopru svoj najljubši kotiček za iskanje odgovorov na zahtevna matematična vprašanja?

Kjerkoli ob morju. (smeh) Zdaj delam in živim v Ljubljani in pogrešam morje.

Po opravljenem doktoratu ste poleg raziskovalnega in pedagoškega dela na Univerzi na Primorskem začeli sodelovati s podjetjem Creaplus, kjer ste trenutno tudi zaposleni. Ali ste tekom študija pridobili dovolj začetnih znanj za delo v podjetju? Kako vidite svoj prispevek k rasti in razvoju podjetja?

Začetno tehnično znanje je bilo bistvenega pomena za to, da sem se lahko znašla in se sama učila naprej vsega, kar je moje delo zahtevalo. Brez tistega začetnega znanja ne bi imela možnosti razumeti, kaj je relevantno, kaj ni in kaj moram sploh vprašati oz. katere odgovore iskati. Tako rekoč iz ničle smo namreč postavljali kriptografski oddelek in kar dolgo sem bila edini kriptograf na podjetju. Ko sem dobila vprašanje, nanj odgovora nisem znala. Na primer, vprašanja vezana na podpisovanje kode. Sem pa vprašanje razumela in vedela, kako na internetu iskati pravo informacijo. Moja naloga je zasledovati strokovno odličnost. Poznati moram napredke na področju kriptografije, kateri algoritmi s katerimi parametri so v uporabi v katerih primerih, kriptografske produkte, ki jih tržimo, in podobno. Tehnične informacije, ki jih dam, morajo biti zanesljive. Če nečesa ne veš, poveš, da moraš preveriti. Predstavljati moraš zanesljiv vir tehnično pravilnih informacij s svojega področja specializacije.

Pri svojem delu sodelujete z ljudmi iz različnih disciplin. Kako bi v mešanem kolektivu sami najbolje prepoznali matematika?

V podjetju imamo več oddelkov in v vseh se najde vsaj en matematik. Imamo zelo raznovrstne naloge. Kodiranje, priprave optimizacijskih modelov, testiranje, priprava dokumentacije, delo s fizičnimi napravami, vodenje in organizacija sestankov, če dam le nekaj primerov. Če gledam naše skupne točke, se držimo večinoma tehničnega dela. Smo sistematični, dobro načrtujemo.

Kako razlagate kompleksne matematične koncepte nematematikom?

S tem, da vedno pričnem pri konceptih oz. idejah, ki jih oseba že pozna. V bistvu je velik del moje službe to, da s predavanji in webinarji tako splošni kot strokovni javnosti približujem določena specifična področja kriptografije, razlagam kakšno je trenutno stanje, zakaj nekaj ni optimalno, kakšni problemi nas čakajo v prihodnje in kakšne opcije reševanja problema bomo imeli v prihodnosti.

Ves čas ste vključeni v aktivnosti Famnita usmerjene v promocijo matematike med mladimi, npr. prek organizacije matematičnih taborov v Kopru, poljudnih predavanj imenovanih Izleti v matematično vesolje, sodelovanjem na Evropski noči raziskovalcev, predavanj za dijake na srednjih šolah in matematičnih dnevih na Famnitu in še bi lahko naštevali … Kaj bi svetovali mladim, ki jih to področje zanima in razmišljajo o študiju matematike?

Da razmišljajo v odlični smeri. Pri večini entuziastičnih dijakov, ki sem jih srečala skozi leta, je bilo poleg zanimanja za matematiko prisotno tudi zanimane za raznorazna druga naravoslovna področja. Kar je povsem pričakovano – matematika, kot tista, ki narekuje neka osnovna pravila obnašanja naravnega sveta – je prisotna v skoraj vseh ostalih vedah. Videti lepoto matematike je videti tudi lepoto vseh številnih pojavov v katerih se zrcali. Če se vrnem na osnovno vprašanje, se mi v tem primeru zdi študij matematike odlična izbira, s katero lahko pridobimo tudi boljše razumevanje številnih drugih področij, ki so nam v veselje.

Kaj se vam zdi najpomembnejše, kar vas je matematika naučila?

Sistematična definicija problema. Torej sposobnost pristopiti k določenemu vprašanju, dobro definirati, kaj problem je, kaj je pomembno, kaj je nerelevantno, ter nato pripraviti robusten načrt za reševanje problema.