STATISTIKA KAZNIVIH DEJANJ: Med osumljenci je velika večina slovenskih državljanov

Slovenija

Veliko večino kaznivih dejanj v Sloveniji zagrešijo slovenski državljani, kar še posebej velja za najtežja kazniva dejanja, kot so umori in uboji.

Po podatkih policije, ki sicer ne vodi evidence sumov kaznivih dejanj po statusu tujcev, pač pa le po državljanstvih, med letošnjimi (podatki so do 8. maja) desetimi osumljenci kaznivih dejanj umora in uboja ni bilo nobenega tujca. Tudi pri drugih kaznivih dejanjih med osumljenci prednjačijo slovenski državljani, ki jih je velika večina. Med tujimi državljani pa pri kaznivih dejanjih, kot so ropi in tatvine, izstopajo še državljani Bosne in Hercegovine, pri goljufijah pa poleg državljanov BiH še državljani Kosova.

Poleg slovenskih državljanov je med osumljenimi za kazniva dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, največ romunskih državljanov, pri kaznivem dejanju prepovedanega prehoda meje pa izstopajo državljani Afganistana in Hrvaške.

Spodnja tabela prikazuje število nekaterih kaznivih dejanj po posameznih vrstah in državljanstvu osumljenca. Pri tem so vrste kaznivih dejanj združene v šest kategorij, kamor so vključena sorodna kazniva dejanja. V kategorijo uboj sodijo kazniva dejanja umora in uboja, v kategorijo tatvin pa tatvine, velike tatvine, ropi in roparske tatvine. V kategorijo nasilje so uvrščena kazniva dejanja lahke telesne poškodbe, hude in posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja z nevarnim orodjem, ugrabitve, posilstva, grožnje, nasilja v družini in poškodovanja tuje stvari.

Kategorija goljufije zajema še kazniva dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, poslovne goljufije, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in ponarejanja listin. Pri kategoriji droge gre za kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, pri kategoriji meja pa za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države.

V tabeli je navedeno tudi skupno število vseh osumljencev kaznivih dejanj, kar zajema tudi kazniva dejanja, ki niso vključena v omenjenih šest sklopov.

država          uboj  tatvine  nasilje  goljufije  droge  meja  skupaj
---------------------------------------------------------------------
Slovenija        10     2029     1571       1347    319    42    7522
BiH               0       77       34        117      3     5     342
Kosovo            0       23       11        117      0     5     298
Hrvaška           0       29       10         42      1    15     230
S. Makedonija     0       13        9         46      0     1     221
Srbija            0       38       17         84      1     9     200
Bolgarija         0       10        7         18      5     1      98
Romunija          0       21        1         23     12     1      74
Italija           0       18        6          8      1     1      51
Albanija          0        0        0         26      1     3      34
Afganistan        0        0        2          0      1    20      23
Ukrajina          0        6        7          1      0     3      22
Madžarska         0        9        1          4      3     1      20
Francija          0       16        2          0      0     0      18
Alžirija          0       13        1          2      0     0      17
Turčija           0        3        0          6      0     2      15
Pakistan          0        1        1          1      0    11      14
Slovaška          0        0        0          2      5     0      11
Črna gora         0        1        0          3      1     1      10

Vir: Generalna policijska uprava

Za eno ali več navedenih kaznivih dejanj so bili letos obravnavani tudi državljani Rusije, Nemčije, Velike Britanije, Španije, Dominikanske republike, Latvije, Sirije, Maroka, Egipta, Moldavije, Avstrije, Tunizije, Poljske, Irana, Iraka, Kitajske, Ekvadorja, Češke, Švice, Belgije, Azerbajdžana, Indije, Eritreje, Nizozemske, Švedske, Gruzije, Grčije, Danske, Libije, Nigerije, Brazilije, Belorusije, Demokratične republike Kongo, Armenije, ZDA in Južne Koreje.

Vsi podatki o osumljencih kaznivih dejanj po državljanstvu v letošnjem letu so dostopni na povezavi: https://sta.si/attachment?id=110

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Istriano |  13 .05. 2019 ob  11: 08
Če ne bi tako lahkotno podelili slovenskih državljanstev ob osamosvojitvi bi bilo manj slovenskih državljanov v statistikah policije. Slovenski državljani kradejo milijone (Bavčar, Kordež, Tovšakova, Šrot in podobni) tisti "drugi" slovenski državljani pa bistveno cenejše stvari. jih je pa mnogo več. Žalostno je, da živim v državi, ki je dala državljanstvo na tisoče ljudem, ki o slovenski kulturi, jeziku in zgodovini nimajo pojma. Prav lepo bi taisti preživeli pri nas z doživljensko vizo in bi potem počasi dokazovali na testih znanje slovenščine in pridobivali vse potrebno za pridobitev državljanstva. Tako pa še danes prideš k zdravniku, ki ne zna slovensko in tudi v mnogih drugih poklicih je tako. V privatnem sektorju lahko podjetje zaposli kogarkoli iz kjerkoli v državni službi, kjer si v stiku z sodržavljani pa bi moralo biti odlično znanje sloveščine eden od glavnih pogojev za zaposlitev. In seveda v Istri znanje italijanščine in v Prekmurju madžarščine. Koliko je pri nas v Istri zdravnikov, tožilcev, policistov, sodnikov in drugih. ki ne zna italijanščine? Pa kaj. S tako nebojevito manjšino, kjer posamezniki gledajo samo, kako bi službi zaslužili 100 evrov več na mesec tudi ne bo bolše.