Svinjsko meso izvažamo v zahodno Evropo, od tu gre na Kitajsko – doma ostaja neprodano

Cena svinjskega mesa je trenutno stabilna, a se bo konec leta ali v začetku prihodnjega leta tudi to meso občutno podražilo, pravi Krivec, saj so cene koruze in soje za prehrano prašičev precej narasle.

Na vprašanje, zakaj svinjina v Sloveniji ostaja neprodana, zaradi česar bi se morala poceniti, je Krivec odgovoril, da Slovenija svinjsko meso izvaža v zahodno Evropo, ta pa potem svinjino izvaža na Kitajsko. Kar nekaj evropskih držav, vključno z Nemčijo, pa že nekaj časa svinjskega mesa zaradi afriške kuge ne izvaža na azijske trge.

Slovenskim pridelovalcem svinjskega mesa se izvoz na azijske trge zaradi visokih logističnih stroškov ne izplača, je pojasnil Krivec. Po njegovi oceni obstaja možnost, da bo Kitajska kmalu postala bolj samooskrbna pri proizvodnji svinjskega mesa, saj na veliko gradi nove hleve, ne glede na to, da ima precejšnje težave v oskrbi z elektriko.

Piščančje meso dražje za deset odstotkov

Glede podražitve piščančjega mesa je Krivec pojasnil, da se bo tudi to meso kmalu podražilo za okoli 10 odstotkov, saj se draži repromaterial oz. koruza, žitarice in soja.

Dejal je tudi, da pogajanja o dvigu cen s trgovci še potekajo, pričakuje pa, da bodo tudi trgovci prevzeli del stroškov, da podražitve ne bodo še večje.

Žnidarič: Višanje stroškov je na plečih mesarjev, mlekarjev in pekov, a tako ne gre več

"Na eni strani imamo visoko povečanje vseh stroškov dela, energije, transporta in embalaže. Na drugi strani pa so pogajanja s trgovci izredno zahtevna, ker si jasno želijo zagotoviti konkurenčnost in ceno zadržati na čim nižjem nivoju, kar je na koncu dobro za potrošnika," je dejal Žnidarič.

Kot je pojasnil, stroški za predelovalno industrijo rastejo že od letošnje spomladi. Do zdaj so padli na pleča predelovalcev, kot so mlekarji, mesarji in peki, a kot pravi, tako ne gre več. Višji stroški se bodo morali prej ali slej preleviti na cene na policah. "Če bi bilo to danes, bi bilo že prepozno," je poudaril.

Drugi izziv, s katerim se trenutno sooča mlekarska panoga, je priprava strateškega načrta skupne kmetijske politike. Država bo konec leta predlog poslala v Bruselj in politika, ki bo zapisana v tem načrtu, bo po besedah Žnidariča vplivala na prihodnost vseh deležnikov prehranske verige. "Interesov je veliko, videnja drugačna, naše mnenje pa je, da je živilskopredelovalna industrija skorajda izpuščena iz celotnega strateškega načrta," je izpostavil.

Na prihodnost mlekarske industrije bo vplival tudi evropski zeleni dogovor. Ta je dobrodošel za potrošnika in živali, a treba se je zavedati, da ima EU veliko prostotrgovinskih sporazumov z drugimi državami, ki so veliki uvozniki in izvozniki prehranskih izdelkov. Če bo EU takšne standarde, kot jih nalaga zeleni dogovor, zahtevala le na lastnem trgu, se bo konkurenčnost evropske živilske industrije precej zmanjšala.

Pri ekološki pridelavi zaostajamo za evropskimi trendi

Ključni izziv, pred katerim se nahajajo tudi mlekarji, je ekološka pridelava hrane v Sloveniji. Kot je opozoril Žnidarič, država na tem področju zaostaja za evropskimi trendi. Namreč, 80 odstotkov ekološke hrane, ki se proda v Sloveniji, je uvožene. Samo 20 odstotkov tovrstne hrane je pridelane in predelane v Sloveniji. "Tu enostavno ni dovolj surovin, premalo je kmetov, ki bi se ukvarjali z ekološkim kmetijstvom, da bi lahko ponudili slovenske ekološke izdelke potrošnikom," je dejal.

Udeležence na konferenci je nagovoril tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek, ki je izpostavil primer odličnega sodelovanja in povezovanja v kmetijskem sektorju ob začetku epidemije covida-19. Mleka je bilo takrat veliko več, kot ga lahko slovenske mlekarne predelajo v normalnih razmerah, takrat pa so slovenske mlekarne odkupile vse surovo mleko, ki je bilo na trgu. "Posledica tega sodelovanja je bila, da kmetije niso zlivali surovega mleka stran, in obenem ohranili celotno pridelavo," je poudaril minister.

Proizvodnja kravjega mleka je po besedah ministra ena najpomembnejših usmeritev slovenskega kmetijstva, zaradi česar so v strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 umestili intervencije, ki se neposredno in posredno nanašajo na sektor. Med drugim vsebuje proizvodno vezano plačilo za mleko v gorskih območjih in intervencijo za proizvodno vezana plačila za rejo govedi. Poudarek je tudi na ekološki pridelavi.

Na domačem trgu je delež slovenskih mlečnih izdelkov pod 40 odstotkov

V Sloveniji sicer beležimo upad števila kmetij in deleža mlečnih krav molznic v strukturi živali, a količina proizvedenega mleka ni drastično upadla, je zbranim pojasnil profesor z ljubljanske biotehniške fakultete Aleš Kuhar. V Sloveniji tako na leto proizvedemo okoli 631 milijonov ton mleka.

Kot je še izpostavil Kuhar, je delež mleka in mlečnih izdelkov slovenskega porekla na slovenskem trgu pod 40 odstotki. Precej se krepi izvoz, pri čemer skoraj polovico predstavlja izvoz mleka in smetane, tretjino pa sladoled. Po drugi strani se predvsem krepi uvoz sira, je še dejal Kuhar.

Mlinotest: Težko bo doseči lanskoletno poslovanje

"Vsa mlinarsko-pekarsko-testeninarska branža v letošnjem letu posluje v zelo zaostrenih okoliščinah. Če so bile lani težave zaradi epidemije, so letos te težave drugačne in le delno posledica epidemije. Tukaj so svoje dodale slabše letine nekaterih žitaric, ki so naše ključne surovine, pa do špekulanti, ki so vstopili v posle s surovinami za živilsko industrijo, tukaj so še težave, povezane s transportnimi linijami in drugo. Tako lahko rečem le, da je letošnje leto izredno težavnjo," je poudaril prvi mož Mlinotesta Danilo Kobal.

V prvih devetih mesecih letošnjega leta so prihodki le nekoliko nižji od lanskih. Kobal pričakuje, da bodo do konca leta celo nekoliko presegli lanske prihodke, ki so znašali 60 milijonov evrov.

"So pa stroški tako surovin kot tudi embalaže, energije, dela, storitev tako enormno zrasli, da bo izredno težko doseči lanskoletno poslovanje in rezultate, ki smo jih načrtovali. V tem trenutku imamo za osem milijonov evrov večje vstopne stroške surovin in embalaže, ta številka pa še ni končna," je dejal.

Rezerv na stroškovni strani ni, zato se bodo ti dvigi cen na koncu poznali pri dvigih cen izdelkov za končne potrošnike.

Dolgoletni dobavitelji odpovedujejo pogodbe

Težave imajo tudi zato, ker jim dolgoletni dobavitelji odpovedujejo celo pogodbe, ki so jih sklenili v začetku leta. Zaradi vse višjih cen lahko te surovine, s katerimi so se zavezali za prodajo Mlinotestu, prodajo po bistveno višji ceni drugim. Težav tako po njegovih navedbah nimajo le zaradi višjih cen, temveč jih imajo tudi pri zagotavljanju surovin, da bodo lahko izpolnili pogodbene obveznosti do kupcev.

K nižanju stroškov bodo pripomogli novi stroji, s katerimi zamenjujejo dosedanje in dotrajane proizvodne zmogljivosti. Mlinotest je trenutno v ciklu velikih investicij, v dobrem letu bodo za posodobitve namenili preko deset milijonov evrov. "V bistvu je to naš odgovor, čeprav zveni to malo čudno, tudi na vsa ta dogajanja na trgu," je dejal Kobal.

Postavili bodo nov mlin za mletje pšenice, novo sušilnico za sušene testenine, zaključujejo gradnjo novega velikega skladišča za zamrznjene pekovske izdelke. Vse posodobitve so namenjene večji produktivnosti, manjši porabi energije, zmanjšali bodo izpuste v okolje in porabo vode, močno pa bodo zmanjšali tudi fizične in drugačne obremenitve zaposlenih v proizvodnji, so napovedali v družbi.