TAKO SO PRVI MAJ VOŠČILI PAHOR, JANŠA IN CIGLER KRALJ: Nastopil je tudi glasbenik z vklenjenimi rokami! (FOTO, VIDEO)

Slovenija

Prvi maj niso bučna praznovanja, niso samo kresovi in druženje, je v prvi meri namenjen poglobljenemu razmisleku o delavskih pravicah, je v nagovoru v predsedniški palači poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Opozorila je na ignoranco vlade do sindikatov in izpostavila pomen socialnega dialoga. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je ob današnjem prazniku dela poudaril, da bo delo nosilni steber nove realnosti po pandemiji novega koronavirusa. Hkrati po njegovih besedah "vsi ugotavljamo, da je delo velika vrednota in da si velika večina ljudi želi delati in s tem prispevati k skupnemu dobremu". Premier Janez Janša pa v poslanici ob prazniku dela poudarja, da je cilj vlade ustvariti pogoje, ki bodo zagotavljali vsem za delo sposobnim dostojno delo za dostojno plačilo. "Vsakdo, ki dela, mora zaslužiti dovolj za dostojno življenje, svoje in tistih, ki jih preživlja. Vsako delo, tako v delovnem razmerju kot prekarno, mora imeti pravno zaščito."

Lidija Jerkič je opozorila, da so se sindikati kot predstavniki zaposlenih in svojega članstva v zadnjem letu srečevali z vrsto dogodkov, ki pomenijo "ignoriranje vsebine dela sindikatov in delavskih pravic".

Ob tem je omenila nacionalni program za okrevanje, ki je bil sprejet brez sodelovanja socialnih partnerjev kljub temu, da gre za neke vrste novi dogovor. Ne želi si, da bi iz tega "novega dogovora sredstva EU dobili samo nekateri, vračali pa potem vsi drugi".

Brez socialnega dialoga in široke razprave se je po njenih navedbah pripravljal tudi predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki naj bi zagotovil varno starost in varne pokojnine. Ob tem je napovedala referendumske aktivnosti, če bo zakon sprejet. V sindikatih ne nasprotujejo demografskemu skladu, vendar hočejo takšnega, ki bo zagotavljal varno starost, ne bo pa pomenil možnosti "plenjenja politike po premoženju", ki je še ostalo, je dejala.

Jerkičeva se je v nagovoru dotaknila novih davčnih reform, ki se pripravljajo celovito, vendar brez vključevanja socialnih partnerjev, brez možnosti vplivanja na njihovo vsebino in "na način, da sami žagamo ne vejo, na kateri sedimo, ampak žagamo kar drevo socialne države".

Utrinki obeležitve praznika dela v Predsedniški palači

Vabljeni k ogledu utrinkov obeležitve današnjega praznika dela v Predsedniški palači. ????????????????????????????????

Objavil/a Borut Pahor dne Sobota, 01. maj 2021

Kritična do socialnega dialoga

"To, kar se dogaja zadnja leta, ni socialni dialog, je le seznanjanje socialnih partnerjev z dejstvi, brez možnosti vplivanja na sprejete odločitve in sodelovanja v procesih, ki so za vse nas pomembni," je opozorila in dodala, da nas na socialni dialog opozarjajo tudi v Evropi, kjer je to vrednota.

Poudarila je, da so letošnji 1. maj v ZSSS namenili varnosti zaposlitve v vseh svojih oblikah. Za njo to pomeni tudi ustrezno plačilo, dostojno delo in trajnost zaposlitve. Med drugim je spregovorila tudi o vprašanju poklicnih bolezni in predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega upa, da bo sprejet čim prej. Ob tej priložnosti je čestitala vsem, ki imajo prvi maj za osebni praznik, predvsem pa članicam in članom sindikatov.

Predsednik Pahor prav tako pozval k socialnem dialogu

Tudi predsednik republike Borut Pahor je ob prazniku dela čestital državljankam in državljanom in pozval k socialnemu dialogu kot enemu najpomembnejših stebrov uspešnega in pravičnega okrevanja po krizi. "Dolgoročne rešitve, vezane na trg dela in položaj delavstva, se ne sme sprejemati brez dogovora v okviru socialnega dialoga," je poudaril.

Borut Pahor

Po njegovem mnenju je pomembno, da se tudi v prihodnje prizadevamo za ohranitev in razvoj socialne države. Res je to ustavna norma in varovana pravica, a njen obseg je po njegovem mnenju stvar odločitve politike v sodelovanju s socialnimi partnerji. Poudaril je, da obstajajo pasti, ki lahko njen razvoj zamajajo, zato je treba paziti, da se tem pastem izognemo.

Dejanje v znak protesta

Na današnjem dogodku se je odvilo tudi dejanje v znak protesta proti zaprtosti kulture. Eden od nastopajočih glasbenikov je med nastopom imel v lisice vklenjene roke, s tem je želel opozoriti na to, kako je kultura že ves čas koronakrize omejevana oziroma zaprta.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj

Minister je prepričan, da lahko Slovenija letos ob prazniku dela kljub zahtevanim okoliščinam praznuje "male in velike zmage vseh nas, ki smo delali v času epidemije". Ob tem se je zahvalil zdravstvenemu in oskrbovalnemu kadru, ki skrbi za najranljivejše. "S skupnimi močmi smo poskrbeli, da nam ni treba ustavljati industrije in celotnega gospodarstva," je navedel v čestitki v videoposnetku, objavljenem na Twitterju.

Spomnil pa je tudi na tiste, ki so ostali brez dela in dejal, da moramo ob tem praznovanju močno stisniti roko pomoči tudi vsem njim. "In pomagamo vsem, ki še čakajo nanj," je dejal. S tem je imel v mislih zlasti delavce v storitveni dejavnosti, za katero upa, da se bodo kmalu spet povsem odprle.

Predsednik vlade Janez Janša

Janša je v poslanici zagotovil, da je vlada v tem letu naredila vse, da bi bili negativni učinki epidemije na gospodarstvo in delovna mesta čim manjši. "Zavedamo se odgovornosti vlade v težkih situacijah, kot je ta. Tudi v prihodnje bomo storili vse, kar bo v naših močeh, da pomagamo podjetjem in zaposlenim tudi v času, ko bo najhujša zdravstvena kriza mimo," je napovedal.

Ob tem je naštel ukrepe, s katerimi so po njegovih besedah ohranili preko 200.000 delovnih mest, Slovenija pa se uvršča v evropski vrh pri ohranjanju delovnih mest med epidemijo. To je in bo vedno najboljši ukrep socialne politike vsake države, je prepričan. Ob tem pa razumejo tudi stiske tistih, ki so zaradi epidemije izgubili delo, zato je bil aprila izplačan solidarnostni dodatek za brezposelne.

Janez Janša

Dodaja, da so postala vprašanja socialne varnosti za vse države sveta, tudi za Slovenijo, še zahtevnejša: pokojninski sistemi in njihova vzdržnost, zdravstveni sistemi in njihova dostopnost, nove oblike zaposlovanja. Države so zakonodajo, vezano na socialni sistem, sprejemale v 20. stoletju, zdaj pa se srečujemo z izzivi 21. stoletja, torej z globalizacijo, digitalizacijo, staranjem prebivalstva. "Od tega, kako bomo naslovili ta vprašanja, je odvisna naša prihodnost. Od tega je odvisna uspešnost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, vrednost dela in delovnih mest ter posledično blaginja življenja državljank in državljanov," je poudaril v poslanici.

Zato je cilj vlade, ki jo vodi, ustvariti pogoje, ki bodo zagotavljali vsem za delo sposobnim dostojno delo za dostojno plačilo. Dostop do trga dela, izobraževanja in vseživljenjskega učenja, enake socialne zaščite in socialnih storitev za vse zaposlene ne glede na njihovo pogodbo o delu, pravični delovni pogoji, ustrezno izobraževanje, ki mora biti odziv na razmere na trgu dela - vse to so pravice, ki jih je treba zagotoviti zaposlenim tudi v novih pogojih dela, je prepričan. A brez uspešnega gospodarstva vsa njihova prizadevanja ostajajo le dobri nameni, je zapisal Janša. Zato je po njegovem mnenju njihov največji izziv ta trenutek uspešno gospodarsko, socialno in splošno okrevanje Slovenije.

Vsem, posebej tistim, ki živijo "od lastnega tekočega ali minulega dela in gospodarjenja", pa je čestital ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela in prazniku sv. Jožefa delavca.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
kokodek |  02 .05. 2021 ob  23: 24
amen, je pozabil povedati Janša.