Finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se sredi letošnjega leta povečala na 55,5 milijarde evrov, slabo polovico predstavljajo bančne vloge (19,6 milijarde) in gotovina. Smo pa tudi pri zadolževanju očitno Slovenci pazljivi. Slovenska gospodinjstva so sredi letošnjega leta imela 10,4 milijarde evrov posojil, od tega 6,3 milijarde stanovanjskih in 2,7 milijarde potrošniških posojil. In ker ta že več let presegajo 10-odstotno stopnjo rasti (medletna je znašala 11,7 odstotka), je Banka Slovenije bankam izdala priporočilo, naj potrošniški kredit ne presega 10 let in finančnih zmožnosti posameznika.

Vsaj večina bank priporočila ni upoštevala, zato se je Banka Slovenije z novembrom odločila postaviti zavezujoče omejitve, ki pa bodo marsikateremu Slovencu prekrižale načrte, saj enostavno ne bo več kreditno sposoben. Posebej so nove omejitve zaskrbljujoče za upokojence, ki imajo starostno pokojnino nižjo od 700 evrov, in za zaposlene z manj kot 928 evrov neto plače, ki preživljajo enega otroka.

Pri Banki Slovenije so prepričani, da ukrep ne bo prizadel tistih, ki se zadolžujejo glede na svoje zmožnosti. Poleg tega banka sama lahko oceni, ali bo v določenem primeru naredila izjemo. In sicer, če oceni, da ima nekdo dobre obete, čeprav je trenutno nizko posojilno sposoben.

Slovenija ni edina, ki uvaja tovrsten ukrep. Poznajo ga v 13 evropskih državah in se večinoma nanaša na stanovanjska posojila. Ukrep, ki bo veljal za potrošniška posojila, pa je v Sloveniji edinstven.

Ročnost potrošniškega posojila lahko tako po novem znaša največ sedem let, znesek mesečne obremenitve je omejen. Posojilojemalcu mora vsak mesec ostati na računu 76 odstotkov vrednosti minimalne bruto plače. Do konca leta 2019 je to 674 evrov. S prvim januarjem se bo minimalna plača povečala, zato bo ta znesek 715 evrov. Ostati mu mora tudi znesek za preživljanje družinskega člana, za otroka v dvostarševski družini 237,29 evra, v enostarševski družini 309,68 evra.

Po novem nobeden od staršev, ki prejemata 928 evrov neto plače in imata dva mladoletna otroka, ne bo mogel dobiti kredita.

Upokojenec z 800 evrov pokojnine bo lahko dobil za obdobje sedmih let do 6.000 evrov potrošniškega posojila, kar pomeni, da 57 odstotkov upokojencev, ki prejemajo manj kot 700 evrov, posojila ne bo moglo več dobiti.

Starša z 1056 evrov neto plače in dvema otrokoma bosta lahko dobila za sedem let 7.000 evrov kredita. Če najameta stanovanjski kredit za 20 let, se lahko vsakdo od njiju zadolži za največ 18.000 evrov, skupaj torej 36.000 evrov. Pred tem morata biti kreditno neobremenjena, po tem pa dodatno kreditiranje ne bo več mogoče.

Glede na statistiko, 57 odstotkov upokojencev, 20 odstotkov zaposlenih (ki preživljajo enega otroka) in deset do 25 odstotkov zaposlenih iz višjih razredov neto plač ne bo več moglo dobiti posojila.

Ukrep Banke Slovenije velja za slovenske banke in podružnice tujih bank pri nas ter za hranilnice. Ne velja pa za lizing družbe in družbe, ki ponujajo potrošniško kreditiranje. Predvideva se, da se bodo ljudje pač odločili za zadolževanje na sivem trgu, ki pa ima še eno past. Ker ni reguliran in transparenten, bodo stroški za potrošnika lahko občutno višji, pa tudi pravila izterjave so drugačna.