Smeti, ki ostajajo za migranti. (Vse fotografije: Patrik Saftič)

Domačini na Bistriškem menijo, da ni pošteno, da morajo odpadke, ki ostajajo na migrantskih poteh, čistiti sami. Tudi če si nadenejo rokavice, se počutijo neprijetno in jih skrbi za svoje zdravje, poleg tega jim nastajajo stroški, je povedal za časnik domačin iz Dolenj pri Jelšanah.

Migranti puščajo za seboj oblačila, obutev, nahrbtnike, ostanke hrane, embalaže od zdravil in baterij. Odpadki se kopičijo, odnaša jih veter, izpira jih voda. Domačini menijo, da ne bi smeli biti samo njihov problem, čeprav so lastniki zemljišč, saj predstavljajo strošek. Zadovoljni bi bili že s kakšnim zabojnikom za tovrstne odpadke. Nekateri svetniki občine Ilirska Bistrica so na zadnji seji pozvali pristojne organe, naj razmislijo, kako zadevo urediti, ne pa, da se finančno breme prelaga na lokalno skupnost.

Komunalna inšpekcija sicer meni, da količine odpadkov niso tako zelo velike. Odstranitev smeti na javnih poteh so naložili Komunali Ilirska Bistrica, kar je bilo tudi narejeno. Od septembra lani naj bi očistili več kot 20 lokacij. Stroški naj bi znašali od nekaj deset do nekaj sto evrov, račun pa je Komunala izstavila občini. Enkrat so po navodilih policije očistili okolico OŠ Kuteževo. A kot je za časnik dejal direktor Komunale Ilirska Bistrica, Igor Batista, je v gozdovih zagotovo več odpadkov, ki so jih odložili občani, čeprav smeti, ki jih za seboj puščajo migranti, ne podcenjuje.

Po zakonu o varstvu okolja inšpekcija naloži odstranitev smeti z zemljišč v lasti države ali občine javni službi za ravnanje s komunalnimi odpadki. Če so odpadki na zasebnem zemljišču, inšpekcija odredi odstranitev lastniku ali posestniku zemljišča. Ovira velikokrat predstavlja dejstvo, da je lastnikov določenega zemljišča več, za povrhu vsega so morda še razseljeni po svetu.

Kot so za časnik povedali na okoljskem ministrstvu, takšna zakonska ureditev velja v času rednih razmer. V izrednih razmerah oziroma ob povečanem migrantskem valu, pa ministrstvo sodeluje v usklajeni akciji pomoči občinam. O finančnem nadomestilu občinam, ki so v takih primerih bolj izpostavljene, pa ne odloča ministrstvo, temveč vlada.