Tomos motoindustrija gre v postopek prostovoljne likvidacije. Hidria sicer namerava ohraniti blagovno znamko Tomos. Razvoj bo še naprej potekal v Kopru, proizvodnjo pa bodo preselili. Kam, za zdaj ne povedo, pojasnjujejo pa, da bo ta potekala pri "dosedanjih partnerjih, ki razpolagajo z večjimi kompetencami pri montaži dvokoles". "Gre za kvalitetne in priznane proizvajalce z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju," dodajajo lastniki.

Med razlogi v Hidrii navajajo "vse večje povpraševanje in naraščajoče trende na trgu ZDA in željo po bolj konkurenčnem položaju na trgu". Tomos, katerega najpomembnejša tržišča so ZDA in zahodna Evropa, je bil edini proizvajalec koles z motorjem, ki je te sestavljal v Evropi, pojasnjujejo.

V Kopru ostaja le razvojni oddelek

"Dejansko smo bili prisiljeni, da svojo proizvodnjo koncentriramo tam, kjer bo to najbolj ugodno za naše kupce. Medtem želimo razvoj zadržati v Sloveniji. Vse raziskave in razvoj na področju dvokoles tako ostajajo v Tehnološkem Parku Koper," poudarjajo v Hidrii.

Za zaposlene v Tomosovem obratu je novica o prenehanju proizvodnje prišla povsem nepričakovano, je za STA potrdil sindikalni zaupnik Zlatko Bera. Na konkretnejše informacije o tem, kakšna bo njihova prihodnost, še čakajo. Več bo predvidoma znanega v začetku novembra.

Zaposleni sicer upajo, da bodo z lastnikom našli razumno rešitev. To bi lahko bila prezaposlitev večine v Hidriin obrat v neposredni bližini Tomosa. Da bodo za vse zaposlene poskušali poskrbeti oziroma jih prezaposliti, in sicer v prvi vrsti znotraj Hidrie, zagotavlja tudi lastnik.

Prvotno je partija želela tovarno v Sežani

TOMOS - Tovarna motornih koles Sežana je bila leta 1954 ustanovljena v Kopru kljub prvotnim idejam, da bi se obrat gradilo v Sežani. Tovarna, ki je začela z izdelavo licenčnih motorjev, je kmalu razvila lastne znamke.

Prvi direktor Tomosa Franc Pečar je licenčno pogodbo podpisal z avstrijsko tovarno Steyr-Daimler-Puch. Leta 1955 so tako izdelali prvih 137 motorjev znamke Tomos Puch SG 250, poleg tega pa še 124 skuterjev in sto mopedov. Licenčna proizvodnja je v naslednjih letih naraščala, obenem pa se je Tomos usmeril v lasten razvoj serijskih modelov.

Kot prvi se je v poznih 50. letih na trgu pojavil Colibri, izpeljanka Puchovega mopeda MS 50. V Tomosu so pod skupno znamko Colibri izdelali več modelov z oznakami od ena do 13. Najuspešnejši je bil Colibri tipa 12 oziroma njegova izpeljanka Colibri T 12, ki je v začetku 60. let postala najbolj priljubljen moped pri nas.

Generacije so rasle s tomosovimi avtomatiki

"Zlati časi" v 60. in začetku 70. let so prinesli vrhunec po številu novih rešitev, prototipov in patentov. Leta 1962 so v Tomosu ustanovili Zavod za tehnične in ekonomske raziskave, kasnejši Tomosov inštitut. Po letu 1973 so imela vsa Tomosova motorna kolesa in kolesa s pomožnimi motorji vgrajene motorje lastne konstrukcije. Že v 60. letih so so se v Tomosu usmerili v lažja motorna kolesa s prostornino do 50 cm, v začetku 70. let pa so izdelali prvi Avtomatic A1.

Mejnik v razvojni dejavnosti je prinesla kriza med letoma 1979 in 1980. V 80. letih je Tomos posodobil program motornih koles in se z novimi modeli znova postavil ob bok svetovni konkurenci. Podjetje je večji pretres doživelo v 90. letih, ko je izgubilo trge nekdanje skupne Jugoslavije. Leta 1998 je Tomos postal sestavni del korporacije Hidria.

Dirkalnik, ki je zmagoval v Evropi

Tomosova motorna kolesa in izvenkrmni ladijski motorji so doma in po svetu postali sinonim za dobro prodajan in vzdržljiv izdelek. Manj znano je morda, da so v Tomosu razvijali tudi tekmovalni program motornih koles, s katerim so v 60. in 70. letih celo zmagovali na mednarodnih dirkah za evropski pokal.

V "zlatih časih" je bilo v tovarni, ki je v svojem obstoju doživela kar nekaj vzponov in padcev, okrog 2.500 zaposlenih. Letno izdelali med 80.000 do 100.000 dvokoles. V zadnjem času je bilo letno v Tomosu izdelanih med 10.000 in 15.000 dvokoles.