Realni prihodek v trgovski panogi se je julija najbolj povečal v trgovini z motornimi vozili, prav tako je porasel v trgovini z živili in neživili. Gradbena aktivnost, ki se od začetka lanskega leta postopoma znižuje, je bila julija medletno manjša za 12 odstotkov, je Umar zapisal v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo.

Izvoz in uvoz blaga sta se avgusta zmanjšala, a sta ostala večja kot pred letom. K medletni rasti je največ prispevala menjava vozil in farmacevtskih proizvodov. Medtem je bila storitvena menjava v prvih sedmih mesecih medletno manjša.

Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je po nekaj mesecih zmanjševanja avgusta ostal okoli julijske ravni, v prvih osmih mesecih skupaj pa je bil za 0,6 odstotka večji kot pred letom.

Po avgustovskem izboljšanju se je razpoloženje v gospodarstvu septembra nekoliko poslabšalo, vendar je ostalo boljše kot pred letom. Vrednost kazalnika zaupanja je bila manjša v trgovini na drobno in gradbeništvu, v ostalih dejavnostih in med potrošniki pa je bila večja kot pred letom.

Rast števila delovno aktivnih se je julija nadaljevala. V zadnjih 12 mesecih je večina te rasti izhajala iz zaposlovanja tujih državljanov, njihov delež med vsemi delovno aktivnimi je bil julija 15,8-odstoten, potem ko je bil leto prej za 1,1 odstotne točke nižji. Medtem se je ob izločitvi sezonskih vplivov upadanje števila registrirano brezposelnih septembra prekinilo.

Medletna rast plač je bila julija višja kot prejšnje mesece, kar je povezano predvsem z delno uskladitvijo plač z inflacijo v javnem sektorju, višja pa je bila tudi rast v zasebnem sektorju. Skupna povprečna bruto plača je bila v prvih sedmih mesecih medletno realno za 3,8 odstotka višja kot pred letom.

Umirjanje medletne rasti cen življenjskih potrebščin se je septembra nadaljevalo. Kot so navedli na Umarju, se je inflacija znižala zaradi višje osnove septembra lani, ki je bila v veliki meri posledica izteka oprostitve polovice prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom.

Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih osmih mesecih letos nižji kot pred letom. Pri tem so prihodki porasli za 11,9 odstotka, k čemur so največ prispevali prihodki iz socialnih prispevkov zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek ter prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb. Opazneje so se povečali tudi prihodki iz dohodnine, kar poleg razmer na trgu dela izhaja tudi iz letošnje neuskladitve dohodninske lestvice in olajšav z inflacijo.