Kot je za STA pojasnil naravovarstveni nadzornik v Parku Škocjanske jame in predsednik komisije za blagovno znamko Unesco biosferno območje Škocjanske jame Borut Kokalj, vseh devet prejemnikov prihaja iz občin domačega biosfernega območja, kamor sodijo občine Divača, Pivka, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina.

Ponudniki, ki bogatijo tako kulinarično kot turistično ponudbo območja, so bili izbrani, ker pri svojem delu sledijo načelu trajnostnega sonaravnega razvoja, kar je tudi eno glavnih poslanstev Unescovega programa Človek in biosfera. S podelitvijo certifikatov so dobili pravico do uporabe te blagovne in storitvene znamke. V kratkem sicer organizatorji načrtujejo izdajo širšega poziva, saj želijo nabor ponudnikov še razširiti.

V Sloveniji je poleg biosfernega območja Kras, ki se bo naslednje leto uradno preimenovalo v Biosferno območje Škocjanske jame, še tri taka območja, dve od teh presegata slovenske meje. Kot je po slovesni podelitvi za STA povedala naravovarstvena nadzornica v Parku Škocjanske jame in predsednica nacionalnega odbora programa Človek in biosfera Rosana Cerkvenik, smo v Sloveniji prvo biosferno območje na območju Julijskih Alp dobili leta 2003. To je letos preraslo meje državnega pomena in se povezalo z območjem Julijske Predalpe.

Drugo meddržavno biosferno območje je Mura, ki obsega porečje Mure, Drave in Donave ter vključuje Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Srbijo. Poleg teh so v Sloveniji še biosferno območje Kozjansko in Obsotelje, ki je bilo v preteklosti že nagrajeno s prestižno Unescovo nagrado Melina Mercouri za trajnostno upravljanje ekstenzivnih sadovnjakov.

Biosferno območje Kras letos sicer praznuje 20 let od podelitve tega naziva, osrednji del območja pa se razprostira nad podzemnim sistemom Škocjanskih jam in meri 401 hektar. Njegovo največje bogastvo so Škocjanske jame, ki so bile na Unescov seznam svetovne dediščine vpisane že leta 1986.