Raziskava o položaju ukrajinskih beguncev v Sloveniji je pokazala, da se večina beguncev v okolju, kjer živijo zdaj, počuti varno. Željo, da bi ostali v Sloveniji, je izrazilo 84 odstotkov vprašanih, o vrnitvi v domovino pa razmišlja sedem odstotkov. To po mnenju raziskovalcev kaže uspešnost njihovega vključevanja v slovensko družbo in na trg dela.
UKRAJINSKI BEGUNCI SE V SLOVENIJI POČUTIJO VARNO: Velika večina jih želi ostati
Slovenija
Raziskavo je po naročilu Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) decembra 2023 opravil Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Opravili so intervjuje s 193 nosilci gospodinjstev, ki so odgovarjali za skupno 391 oseb, ki živijo v teh gospodinjstvih.
Raziskovalna asistentka z inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Špela Kastelic je dejala, da gre za prvo raziskavo o ukrajinskih beguncih v Sloveniji. V njej so zajeli več področij, med drugim zdravstvo, zaposlovanje, izobraževanje in počutje oseb z mednarodno in začasno zaščito, ki so prebežale v Slovenijo zaradi konflikta v Ukrajini. Ocenjujejo, da je v Sloveniji trenutno preko 8000 oseb z začasno zaščito iz Ukrajine, ki imajo v povprečju zelo visoko izobrazbo.
Ugotovili so, da v vključenih gospodinjstvih živi 67 odstotkov žensk in 33 odstotkov moških, 37 odstotkov je otrok, 10 odstotkov pa starejših od 60 let. 68 odstotkov vključenih gospodinjstev vodijo ženke, v 57 odstotkih gospodinjstev so otroci, v sedmih odstotkih pa invalidi.
Večina ukrajinskih beguncev je v Slovenijo prišla iz Kijeva, Donecka, Harkova in Hersona kmalu po začetku vojne v Ukrajini, med marcem in majem 2022. 91 odstotkov vprašanih je do decembra 2023 v Sloveniji živelo več kot eno leto. 98 odstotkov jih ima v Sloveniji začasno zaščito.
Nastanjeni so v različnih mestih po vsej Sloveniji. Nekateri bivajo pri prijateljih, drugi pri zasebnikih, nekaj jih je nastanjenih v begunskih centrih.
Triindevetdeset odstotkov vprašanih beguncev se v okolici, ker živijo, počuti varno, 86 odstotkov jih ne zaznava varnostnih tveganj. Varnostna tveganja pa zaznava 14 odstotkov vprašanih, med njimi so navedli možnost ropa, izkoriščanja, verbalnega nadlegovanja in fizičnega nasilja. Ob tem so na današnji predstavitvi poudarili, da so v imenu otrok in ostalih odgovarjali nosilci gospodinjstev.
Sedemnajst odstotkov vprašanih je poročalo, da so v Sloveniji doživeli verbalni napad, sovražne komentarje na socialnih omrežjih ali diskriminacijo glede zaposlitve oziroma prebivališča.
Zaposlenih je 25 odstotkov beguncev, brezposelnih je 54 odstotkov, ostalih 21 odstotkov pa je delovno neaktivnih. Brezposelni so kot glavne ovire našteli neznanje jezika, pomanjkanje priložnosti glede na usposobljenost in pomanjkanje ustreznih delovnih pogojev, kot sta plača in delovni čas.
Vprašani so med ključnimi potrebami navedli zaposlitev, zdravstvene storitve in tečaje slovenščine.
Petinsedemdeset odstotkov anketirancev je v zadnjih 30 dneh pred anketo prejelo socialnovarstvene prispevke, in sicer 68 odstotkov od slovenske države, šest odstotkov od slovenske in ukrajinske države, en odstotek pa le od ukrajinske države. 24 odstotkov vprašanih pa v zadnjem mesecu pred anketo ni prejelo prispevkov.
V Sloveniji osnovno in srednjo šolo obiskuje 93 odstotkov otrok vprašanih, štirje odstotki otrok se udeležujejo pouka ukrajinskih šol na daljavo, trije odstotki otrok pa v šolo sploh ne hodijo. 79 odstotkov otrok pa obiskuje slovensko šolo in pouk na daljavo iz Ukrajine.
Na področju zdravja je 15 odstotkov vprašanih poročalo, da nimajo dostopa do zdravstvenega sistema, med razlogi pa so navedli jezikovne ovire, nezmožnost dogovora za termin pri zdravniku in pomanjkanje denarja za plačilo zdravstvenih storitev.
Osemintrideset odstotkov članov vprašanih gospodinjstev je dejalo, da imajo težave z duševnim zdravjem in bi potrebovali podporo. Med razlogi, da je ne poiščejo, pa so navedli, da ne vejo, kje lahko poiščejo pomoč, jezikovne ovire in odlašanje.
Kastelic je dejala, da begunci večinoma prejemajo le osnovno zdravstveno pomoč, nimajo pa dostopa na sekundarno in terciarno raven zdravstvenega sistema. "Kar pomeni, da osebe s kroničnimi boleznimi in daljšimi terapijami, ki so jih prejemali v Ukrajini, sedaj teh ne morejo prejemati ali pa se srečujejo z visokimi stroški terapij v zasebni zdravstveni sferi," je opozorila.