Fotografije so simbolične.

Zakon bo po predlogu vlade zavezal banke in hranilnice v Sloveniji, da kreditojemalcem, pravnim in fizičnim osebam, ki so utrpeli škodo zaradi poplav ali plazov, odobrijo odlog plačila posojil do 12 mesecev. V obdobju odloga se bodo na odloženi del glavnice lahko obračunavale obresti največ v višini 12-mesečnega euriborja ali po obrestni meri, dogovorjeni ob sklenitvi pogodbe, če je ta za kreditojemalce ugodnejša. Vlogo bodo morali na banko nasloviti do konca leta, je povedal minister za finance Klemen Boštjančič.

Na davčnem področju bo znižana stopnja davka na dodano vrednost na gasilsko opremo, ki se uporablja ob intervencijah, na pet odstotkov. Poleg tega bo davčna obravnava oseb, ki so morale poiskati novo ali začasno nastanitev, ter pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, ki tem osebam zagotavljajo nastanitev, ugodnejša. Občine se bodo lahko za nepremičnine, ki so bile huje poškodovane, odpovedale prihodku od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je medtem pojasnil, da bodo po vladnem predlogu zaposleni, ki delajo v poplavljenih podjetjih in so v preteklem mesecu pomagali pri čiščenju teh podjetij v svojem delovnem času, za mesec avgust prejeli polno plačo, čeprav podjetja niso delala. Ob čakanju na delo bi sicer prejeli le 80 odstotkov plače.

Delavci, ki ne morejo na delo, ker je podjetje poplavilo ali je poškodovana infrastruktura do delovnega mesta, so do konca leta upravičeni do čakanja na delo oziroma višje sile in prejemanja 80 odstotkov plače. Od tega bo delodajalcu 80 odstotkov prispevala država.

Mesec je dejal, da bo država pomagala tudi samozaposlenim. Vsi samozaposleni, ki so bili prizadeti v poplavah, se lahko prijavijo za pomoč. Do pomoči pa bodo upravičeni tisti, ki jim bo promet upadel za 25 odstotkov v celem letu.

Vlada obenem v predlogu uvaja povabilo v javna dela vsem brezposelnim za najrazličnejšo pomoč ob poplavah. Ob tem bodo povišali plačilo vsem, ki se bodo vpisali v program javnih del. "Nekdo z do pete stopnje izobrazbe bo upravičen do 100 odstotkov minimalne plače, če imate šesto stopnjo izobrazbe, prejmete 110 odstotkov minimalne plače, če imate sedmo stopnjo ali več, pa 120 odstotkov minimalne plače," je naštel Mesec. 

Minister je podrobneje pojasnil tudi predlagani ukrep hitrejšega zaposlovanja tujih delavcev iz držav, katerih državljani za vstop v Slovenijo ne potrebujejo vizuma. Sem sodijo delavci iz vseh držav Zahodnega Balkana, razen s Kosova.

"Ne govorimo pa tukaj o Nepalu, Bangladešu, Filipinih in tako naprej," je dejal. Delavcem bo Zavod RS za zaposlovanje v 10 dneh od prihoda v Slovenijo dolžan izdati soglasje k delu ali ne. V treh mesecih pa mora upravna enota presoditi, ali bodo dobili enotno dovoljenje za bivanje in delo. "Medtem ko čakajo na to dovoljenje, a že imajo soglasje zavoda, lahko že začnejo delati," je pojasnil. Ta ukrep bo veljal letos in naslednje leto do konca avgusta.

Vlada je za financiranje obnove po vodni ujmi napovedala ustanovitev posebnega zunajproračunskega sklada za obnovo Slovenije, iz katerega se bo financiralo izvedbo ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi. Vanj se bodo stekala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, npr. donacije, je povedal minister Boštjančič. Po njegovih besedah so se pri tem zgledovali po državah, ki so tovrstne sklade že ustanovile.

Več podrobnosti minister še ni mogel razkriti. Ustanovni akt sklada bo verjetno pripravljen na podlagi naslednjega zakona, ki bo naslavljal dolgoročnejše odpravljanje posledic poplav, je povedal. Glavni razlog za ustanovitev posebnega sklada so po njegovih besedah sicer evropska pravila glede zadolževanja oz. vpliv sredstev v skladu na proračunski primanjkljaj.

Kot je dejal Mesec, bodo v sklad prispevali vsi, zaposleni bodo namenili delež dohodnine, v enakem znesku pa bo prispevalo tudi gospodarstvo. Lahko pa bodo namesto tega izbrali delo na solidarnostno soboto. Mesec je ob tem pojasnil, da ljudem ni možno kar trgati od plače enodnevnega zaslužka, kot so predlagali nekateri. Plača je namreč ustavno zavarovana kategorija in brez soglasja delavca je ne moreš trgati, je dejal.

Pozneje so iz vladnega urada za komuniciranje sporočili, da je predlagan obvezen prispevek, ki se bo stekal v omenjeni sklad, vanj pa bodo prispevale vse družbene skupine - podjetja, fizične osebe, kmetje in samozaposleni. Alternativa temu obveznemu prispevku bo omenjena solidarnostna sobota, kjer "bo v soglasju zaposlenih in delodajalcev mogoče obvezni prispevek nadomestiti z delom in dobiček tega dne nameniti v sklad za obnovo".

Dovoljen obseg dela upokojencev bo do konca tega leta razširjen s 60 na 90 ur, bo pa vlada po Meščevih besedah "vse upokojence, ki si želijo delati in dodatno zaslužiti, povabila, da pomagajo pri obnovi".

Ministrstvo za kulturo pa je v zakon vključilo solidarnostno pomoč za samozaposlene v kulturi s pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, za samostojne novinarje in za verske uslužbence, za katere so verske skupnosti pridobile pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Na voljo bo tudi interventna izredna pomoč filmskim in avdiovizualnim projektom za škodo, ki je nastala zaradi poplav.