Zaradi izjemno nizkega pretoka reke Soče je z obratovanjem začasno prenehala hidrolektrarna Solkan, so sporočili s Soških elektrarn Nova Gorica. To se je zgodilo prvič po letu 2003. Po poročanju Primorskega dnevnika je Furlanija-Julijska krajina pozvala italijansko vlado, da vzpostavi stik s slovensko za povečanje pretoka skozi solkanski jez. Začasna ustavitev obratovanja hidroelektrarne Solkan zaradi izjemno nizkega pretoka reke Soče je le ena od posledic, ki jih ima dolgotrajno sušno obdobje na trenutno poslovanje hidroenergetskih družb znotraj skupine HSE. Razmeram primerno je namreč proizvodnja električne energije na vseh treh verigah hidroelektrarn pod načrtovano.
USTAVILI HIDROELEKTRARNO SOLKAN: Pretok reke Soče je prenizek, ribe iz ogroženih delov prenesli na varno (FOTO)
Slovenija
Tako je videti struga reke Soče v Gradiški.Trenutno je povprečni pretok reke Soče v Solkanu tako nizek, da ne omogoča varnega obratovanja turbin, pojasnjujejo na Soških elektrarnah. Ekološko sprejemljiv pretok zagotavljajo s prelivanjem vode čez zapornici na jezu in znaša toliko, kolikor je naravni dotok Soče.
Do srede so nekoliko višji pretok od naravnega zagotavljali s praznjenjem akumulacij. Akumulacije na reki Soči pa so dosegle spodnje, kritične ravni, ki dodatnega praznjenja akumulacij ne omogočajo več, so še navedli v družbi.
Po poročanju Primorskega dnevnika je pristojni deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine Stefano Zannier z razmerami v Soči seznanil italijansko ministrstvo za ekološko tranzicijo. Vlado v Rimu je pozval, da vzpostavi stik s slovensko vlado za povečanje količine vode, ki priteka skozi zapornice solkanskega jezu. Spričo pojasnil podjetja Soške elektrarne bo za to po vsej verjetnosti nemogoče poskrbeti, ugotavljajo v tržaškem časniku.
Takoj po zaustavitvi turbin v Solkanu je v sredo začela upadati gladina Soče pri Gorici. Najhuje je bilo pod Ločnikom, saj nad tamkajšnjim jezom preusmerijo velik del vode v kanal, ki vodi proti Fari. Ribe so se zato pod Gorico in Štandrežem začele zbirati v večjih tolmunih, piše Primorski dnevnik.
Upad pretoka so v sredo opazili v konzorciju za melioracijo Julijske krajine, pravočasno ukrepali in preprečili množičen pogin rib. Sredi dneva so omejili na minimum dotok vode v vse namakalne kanale in sočasno prekinili delovanje namakalnih naprav, tako da so v strugi reke Soče pod Gorico zagotovili dovolj vode za preživetje rib, še navaja Primorski dnevnik.
Razmere po pisanju časopisa vseskozi spremljajo tudi na deželnem ribiškem zavodu Ente tutela patrimonio ittico, ki je v prejšnjih dneh in tednih poskrbel, da so ribe iz ogroženih delov Soče prenesli na varno.
Tudi Primorske novice pišejo, da je med Sovodnjami in Zagradom Soča ponekod popolnoma suha. Kot pojasnjujejo, ni tako nenavadno, da je poleti struga na italijanski strani meje na določenih delih suha, vendar je izredno redko, da bi popolnoma presahnil tako dolg pas reke. Na približno petih kilometrih reke ostajajo le tolmuni, v katere se zatekajo ribe. Tako je tudi na sotočju Soče in Vipave, poročajo Primorske novice.
Slovenske hidroelektrarne letos daleč pod načrtovano proizvodnjo
V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) so pojasnili, da so trenutno razmere glede pretokov rek, kjer imajo njihove hčerinske družbe svoje hidroelektrarne, najslabše v porečju Soče in Save.
HSE
Na Soči je povprečni pretok v prvi polovici leta znašal 39 kubičnih metrov na sekundo, kar je dvakrat manj od običajne planirane vrednosti. Povprečni pretok na Savi je znašal 103 kubične metre na sekundo, kar je polovica manj od načrtovane vrednosti.
Najboljše je stanje na Dravi, kjer je povprečni pretok v prvem polletju znašal 185 kubičnih metrov na sekundo oziroma 46 manj od planirane vrednosti.
Temu primerno je bila tudi proizvodnja na vseh treh verigah hidroelektrarn pod planirano proizvodnjo električne energije. Medtem ko so Dravske elektrarne Maribor v prvih šestih mesecih z 954 gigavatnimi urami realizirale vsaj 71 odstotkov načrtovane proizvodnje, sta ostali dve družbi komajda presegli polovico zastavljenih načrtov.
Hidroelektrarna Formin
Soške elektrarne so s 123 gigavatnimi urami dosegle 54-odstotno realizacijo, veriga elektrarn na spodnji Savi pa s 83 gigavatnimi urami 54 odstotkov načrtovane proizvodnje električne energije.
V primerjavi s preteklim petletnim povprečjem proizvodnje električne energije v enakem obdobju gre za 31 odstotkov nižjo proizvodnjo na Dravi, 45 odstotkov nižjo na Soči in 39 odstotkov nižjo na spodnji Savi.
Na vprašanje, kako bodo letošnje razmere vplivale na poslovanje hidroelektrarn in s tem celotne skupine HSE, odgovarjajo, da se skupina periodično sooča s sušnimi leti, zato jim tovrstne razmere načeloma niso tuje.
hidroelektrarna Solkan
Kot pojasnjujejo, manjši obseg hidroproizvodnje kompenzirajo tako s prerazporejanjem proizvodnje znotraj lastnega portfelja kot tudi z nakupi energije na trgu. Ker pa so letos razmere na trgu električne energije iz različnih razlogov zaostrene, ima suša na poslovanje skupine negativne posledice, dodajajo v HSE, kjer si kljub vsemu prizadevajo za varno in cenovno sprejemljivo oskrbo slovenskih odjemalcev električne energije.