S primerom danes 76-letnega mariborskega invalida se trenutno ukvarja ustavno sodišče, potem ko je lani izgubil tudi pritožbo na odločitev volilne komisije na vrhovnem sodišču. Od volilne komisije je s pritožbo želeli doseči, da ta prizna svojo napako in v prihodnje prepreči nedostopnost volišč za invalidne osebe.

Pravne postopke Toplak pelje ob pomoči svoje hčere in nečaka Jurija Toplaka, sicer profesorja ustavnega prava, ki je bil med leti 2000 in 2012 tudi član Državne volilne komisije (DVK). Kot je ta pojasnil za STA, so v Mariboru na predčasnih volitvah od 112 volišč le za eno izbrali invalidom dostopno stavbo. Toplaku so na volilni komisiji sporočili, da je za glasovanje invalidom dostopno le pet kilometrov oddaljeno volišče na Pobrežju.

A tudi ob prihodu na to volišče so ga čakale številne arhitektonske ovire, zato so mu dovolili vsaj to, da je glasovanje opravil zunaj volišča. Vendar pa mu članica volilnega odbora ni želela omogočiti podpisovanja zapisnika pred stavbo, po njegovem mnenju pa je prišlo še do številnih drugih kršitev. Na volilno komisijo je naslovil pritožbo, a predsednik volilne komisije po besedah Jurija Toplaka seje, na kateri je zavrnil pritožbo njegovega strica, sploh ni sklical.

Predsednik volilne komisije sedme volilne enote Branko Reisman je za STA povedal, da so morali za volitve 2011 po navodilih DVK za vsak okraj določiti najmanj eno volišče, ki je na voljo invalidom, še eno posebno volišče pa je bilo v središču mesta namenjeno slepim in slabovidnim volivcem.

"V konkretnem primeru je bilo tako, da je omenjeni volivec, ki zaradi arhitektonskih ovir ni mogel glasovati na svojem volišču, želel glasovati na za invalide prilagojenem volišču. Žal pa je tam volilni odbor pomotoma zamenjal prostore in gospod ni mogel priti do volišča, kjer bi lahko glasoval. Omogočeno pa mu je bilo glasovanje pred voliščem," je dejal Reisman, ki torej ne zanika nepravilnega ravnanja volilnega odbora.

Ker je Toplak vložil ugovor volilni komisiji, je ta po njegovih besedah ugotovila nepravilnosti, ki pa po njihovem mnenju niso odločilno vplivale na rezultat glasovanja na volišču. Obtožbe o ponareditvi rezultata glasovanja na seji, ki naj je sploh ne bi bilo, so zanj čisto podtikanje. O tem obstaja zapisnik, na korespondenčni seji so glasovali predsednik in vsi člani volilne komisije, je zagotovil Reisman.

S pritožbo se je seznanila tudi DVK, je za STA potrdil direktor omenjene službe Dušan Vučko in ob tem dodal, da sami sicer niso pristojni za odločanje o pritožbi zoper delo volilne komisije volilne enote. Sicer pa se zavedajo problematike, ki se tiče dostopnosti volišč in glasovanja oseb z invalidnostjo.

Po predčasnih volitvah so se tako odločili, da morajo biti za invalidom dostopna volišča, določena vsa tista volišča, ki so dejansko dostopna in ne samo eno volišče, kot to sicer zahteva zakon. Na podlagi te usmeritve je bilo že pri referendumu o družinskem zakoniku 917 volišč, ki so dostopna invalidom, to pa je precej več kot pri izvedbi predčasnih volitev, ko je bilo invalidom dostopno le 101 volišče.