Ajdovcu Boštjan Mikužu in Nejcu Kurinčiču iz Posočja je med preteklimi prazniki, ki jih je večina ostalih ljudi preživela v sproščenem družinskem vzdušju, uspel zanimiv alpinistični podvig. S prijateljem Francescom Salvaterro, Italijanom iz bližine Trientina, so se na vrat na nos odpravili na enega zahtevnejših Alpskih vrhov, Švicarski Matterhorn. Iz Ajdovščine do vrha in nazaj so potrebovali manj kot dva dni, zgolj 46 ur.
V 46 urah iz Ajdovščine na Matterhorn in nazaj
Vipavska dolina
Francesco Salvaterra in Boštjan Mikuž na vrhu
"Veliko se da razpravljati o instant zadevah … ampak, kadar se vse poklopi, se pač poklopi," kratko reportažo na spletni strani ajdovskih alpinistov zaključi Boštjan Mikuž, ki je naskok na Matterhorn načrtoval že več časa, a se stvari niso nikoli tako dobro poklopile kot pretekli konec tedna.
Razlog za hitro odločitev in še hitrejši naskok na legendarno goro je bil sila ugodno vreme v Alpah in prazničen, podaljšan konec tedna, pove Mikuž, ki je imel ob organizaciji odprave še največ težav pri iskanju soplezalca. Preden mu je družbo pri plezanju obljubil Salvaterri, je dobil kar tri odklonilne odgovore. Pozno, le večer pred odhodom, mu je svojo prisotnost na odpravo potrdil še Kurinčič, ki je imel pred tem težave s telefonom.
Zgodnji odhod v petek
V petek ob zgodnjih jutranjih oziroma poznih nočnih urah sta Mikuž in Kurinčič že drvela proti Veroni, kjer sta pobrala Italijanskega soplezalca. Kmalu za tem so se utaborili na Horlni Hutu, kjer jim je družbo delalo kar precej plezalce in od koder so naslednjega jutra ob tretji uri pričeli vzpon protu Matterhornu. Odločili so se za plezalno smer Schmidt. "To je klasična smer, prva preplezana in najbolj slavna v severni steni," pove Mikuž.
Večer pred vzponom
Mikuž, Kurinčič in Salvaterra nezavezani na vstopnih snežiščih z veliko hitrostjo prehitevajo navezane odprave. Trojica se je namreč pred naskokom na vrh odločila, da se, če ne bo nujno, ne bo navezala in bo poizkušala goro osvojiti na solo način. Sredi stene so med seboj že precej ločeni, ne preostane jim nič drugega, kot da pot nadaljujejo vsak sam. Nejc Kurinčič je že ob 7.40 pri križu na vrhu impozantne gore – njegov čas so zgolj izredne 4 ure, kar je več kot trikrat manj od predvidenega časa trinajstih ur. Mikuž in Salvaterra vrh dosežeta uro kasneje, še vedno v odličnem času petih ur.
Hiter sestop in povratek domov
Prav toliko časa je trojici vzel še sestop, ki je bil po mnenju alpinistov veliko zoprnejši od vzpona. Ob 15.00 so bili plezalci že na Schwarze See, kjer jih gondola prepelje v mondeni Zermatt. Od tu se do Tascha peljejo z vlakom ter nato z avtom proti Veroni in naprej v Slovenijo, do koder sta se Mikuž in Kurinčič vrnila v pičlih 46 urah po odhodu. "Nisem pričakoval, da nam bo uspelo tako hitro," ob tem pove Mikuž in skromno zaključi: "če so ugodne razmere, je treba te izkoristiti."
Matterhorn z vrisano smerjo bratov Schmidt