Kot so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, si Slovenija želi, da se okrepi partnerstvo za doseganje ciljev ob skupnem morju. "Prav zdaj, v obdobju po epidemiji covida-19, potrebujemo novo, pošteno, aktivno čezmejno sodelovanje za prehod v trajnostno modro ekonomijo za zeleno renesanso Sredozemlja. Slovenija ima dosežke, ki so podlaga za spremembo trendov, ki povzročajo degradacijo okolja, zdravja ljudi ter višanje kakovosti življenja na obali skupnega morja," so zapisali v sporočilu za javnost.

Na ministrstvu med te dosežke uvrščajo sprejem in izvajanje strategije trajnostnega razvoja Sredozemlja, ki je prva strategija trajnostnega razvoja za regionalno morje na globalni ravni in protokola za celovito upravljanje z obalnim območjem. Slednjega je Slovenija ratificirala prva, in sicer 25. septembra 2009, zato je 25. september mednarodni sredozemski dan obale.

Zasedanje sredozemske komisije za trajnostni razvoj bo v hibridni obliki potekalo do srede, 9. junija. Javni zavod za podjetništvo Izola, ki je strateški projekt strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) in ostali udeleženci bodo sodelovali preko spleta, so zapisali na ministrstvu. Namestnica koordinatorja sredozemskega akcijskega načrta (UNEP/MAP) Tatjana Hema je v nagovoru poudarila, da je Slovenija vodilna država pri izvajanju celovitega upravljanja z obalo in morjem v ekoregiji Jadran, kar je pomembno za zeleno renesanso in uspešen prehod v trajnostno modro ekonomijo na morju in obali.

Komisijo sestavljajo reprezentativne raziskovalne organizacije, predstavniki lokalnih skupnosti, sredozemskih mest, gospodarstva in drugih uporabnikov obalnih in morskih virov Sredozemlja ter nevladne organizacije, kot sta Greenpeace in Svetovni sklad za naravo (WWF). Gre za najširšo obliko povezovanja odgovornih uporabnikov Sredozemlja z namenom trajnostnega upravljanja z njegovimi viri. Komisija bo na zasedanju, ki ga gosti Slovenija, razpravljala o programu dela barcelonske konvencije 2021-2023 in o novi sredozemski strategiji trajnostnega razvoja ter podala svoja stališča in priporočila. Ta vsebinski program se bo sprejemal in potrjeval decembra na zasedanju držav pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja v Turčiji. Slovenija si bo prizadevala za vzpostavitev sinergij in povezav za izvajanje regionalne konvencije evropske makroregionalne strategije za Jadran in Ionijo z izvajanjem barcelonske konvencije, so še zapisali na ministrstvu.