Eno pomembnejših naložb so že uresničili. To je oddelek s posebnim vhodom in povezavo z urgentnim centrom, opremljen za intenzivno nego in druge dejavnosti. Potrebo po njem so opazili v času epidemije covida-19, ko so za bolnike skrbeli po celotni bolnišnici, je povedal strokovni direktor Dušan Deisinger.

Po njegovih besedah se je pokazalo, da bi bilo dobro imeti prostor, ki ga lahko v primeru epidemije namenijo zdravljenju infekcijskih bolezni, v primeru množične nesreče zdravljenju poškodovanih, ko ni posebnih potreb pa za fizioterapijo in kardiološko rehabilitacijo. Ti dejavnosti v njem opravljajo od ponedeljka.

Fotografija je simbolična.

V bolnišnici so še pred kratkim upali, da bo naložbo sofinanciralo ministrstvo za zdravje, a jih je direktor direktorata za investicije pred mesecem obvestil, da projekta niso uvrstili med tiste, ki jih bodo financirali iz evropskih sredstev za okrevanje, je povedal Nardin. Kot je dodal, pa mu je sogovornik zagotovil, da bodo pomagali ohraniti tempo naložb, ki jih je bolnišnica do zdaj izvajala sama.

"Na prvi pogled deluje, kot da bi bilo mogoče, da bi v tem letu pridobili 3,2 milijona evrov, kar bi nam omogočilo nemoteno financiranje vseh investicij," je dejal Nardin.

Na seji so se med drugim dotaknili čakalnih dob, direktor pa je razmere označil za smešne. Povedal je, da pri nekaterih dejavnostih več kot 80 odstotkov naročenih pacientov prihaja iz drugih regij. "Čim dobimo novega izvajalca, se nam z vseh strani vsujejo, in smo spet tam, kjer smo bili," je komentiral in poudaril, da je mogoče težavo reševati le na državni ravni.

Dr. Radivoj Nardin, direktor Splošne bolnišnice Izola. Foto: Tomaž Primožič/FPA

Glede zdravnikov je Nardin ponovil, da jih je po številu dovolj, vendar so posamezna področja, na primer onkologija, travmatologija, citologija in patologija, še vedno podhranjena. Poseben problem je po njegovih besedah dermatologija. Kot je dejal, se je zdravnica, ki je doslej izučila veliko specializantov, odločila, da tega ne bo več delala, ker so vsi takoj po opravljeni specializaciji odšli k zasebnikom.

Nardinu se drugi štiriletni mandat izteče 18. avgusta. Na njegov predlog je svet zavoda sklenil 16. aprila objaviti nov javni razpis za položaj direktorja. Direktor želi delo nadaljevati, vendar želi pravočasno izvedeti, ali mu bodo to omogočili, je razložil.

Svet zavoda se je odločil nagraditi delovno uspešnost oziroma povečan obseg dela vodilnih. Prejeli bodo nagrado v višini 20 odstotkov osnovne plače, pri Nardinu to pomeni nekaj več kot 10.000 evrov bruto.