Ko je v medijih odjeknila afera o domnevnem spolnem nasilju razkritem na Instagramu in domnevno povezanem z znanima slovenskima kulturnikoma, je policija sestavila skupino kriminalistov, ki zadevo intenzivno preiskuje. Ker do danes niso prejeli niti ene prijave žrtve ali očividca oziroma priče, se postavlja vprašanje, kdo pravzaprav te žrtve so. In predvsem, zakaj niso spolnega nasilja prijavile že prej. Je zaupanje v delo policije v Sloveniji na res tako nizkem nivoju, da je žrtvam lažje živeti z bolečino in dejstvom, da je njihov napadalec povsem svoboden in da lahko vsak trenutek nekaj podobnega stori še komu?
V JAVNOST PRIHAJAJO NOVA PRIČEVANJA V "AFERI SMODEJ", PRIJAVE ŽRTVE ALI OČIVIDCA PA NI: Je zaupanje v delo policije tako nizko?
Kronika
Na policiji pravijo, da so takoj, ko je v javnost prišla informacija o hudem spolnem nasilju, sestavili skupino kriminalistov in policistov, ki zadevo intenzivno preiskuje. Ti preverjajo vse okoliščine in zbirajo informacije.
Delo policije poteka tako, da morajo najprej zbrati dokaze, ki potrdijo sume, da je oseba storila kaznivo dejanje. Pri tem sodelujejo z državnim tožilstvom. Potem osebo pridržijo, jo zaslišijo in jo izročijo preiskovalnemu sodniku. Ta osumljenca ponovno zasliši in odloči, ali ga bo izpustil na prostost ali bo zanj odredil pripor.
BONUS VIDEO: Kaj je razlog, da v Kopru ne diši več po morski hrani?
Tudi v primeru šokantne spolne afere, ki v teh dneh pretresa Slovenijo, kriminalisti opravljajo razgovore. Preverjajo verodostojnost zapisov, ki so se pojavili na spletu in poskušajo identificirati žrtve teh kaznivih dejanj. Najbolj trden dokaz v takem primeru je izpoved žrtev, njena prijava. Brez tega, da bi ugotovili kdo je oškodovanec, namreč ne morejo izvesti pomembnih preiskovalnih dejanj in ne morejo podati kazenske ovadbe. Sem spada tudi hišna preiskava.
Zgolj navedbe v medijih, na spletnih omrežjih in govorice med ljudmi ne zadoščajo. Kriminalisti potrebujejo konkreten dokaz (če ni izpovedi žrtve zadostuje tudi pričanje očividca, priče), na katerega nato oprejo in brez težav izvedejo celotno preiskavo.
V policijskih vrstah se zavedajo, da žrtve tako brutalnih zločinov ne prijavijo zaradi občutka sramu in krivde, ali se bojijo maščevanja napadalca. Strah jih je odziva okolice in stigmatizacije, če bi se v javnosti razvedelo. Žrtev ima ves čas pravico do spremljevalca, do zagovornika in dostop do vseh podatkov v zvezi s postopkom, ki ga zoper osumljenca vodi policija. V ta namen ima policija na voljo tudi posebno aplikacijo, kjer lahko pridobijo informacije o poteku postopka.
Žrtvam svetujejo, da se v primeru, ko same ne zmorejo oddati prijave na policijo, obrnejo na nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo žrtvam spolnega nasilja. V njihovem spremstvu lahko obiščejo ali pokličejo policijo in prijavijo storilca.
Žrtve in očividci oziroma priče lahko prijavo podajo tako, da pokličejo na 113 ali anonimni telefon policije 080 1200, lahko se osebno zglasijo ali pokličejo na katerokoli (najbližjo) policijsko postajo. Prijavo lahko oddajo preko portala e-prijava kaznivega dejanja. Elektronsko prijavo kaznivih dejanj je pa je možno oddati tudi povsem anonimno.
Komentiraj
o ti grde pacone ti. Jih pa ful dobro poznaš. Al so ti kr one povedale? Al si pa ti ena od njih da jih maš tko zgruntane