Umrlo je 38 bolnikov s covidom-19, kar je 28 manj kot v ponedeljek. V bolnišnicah se zdravi 1282 covidnih bolnikov, to je 22 manj kot v ponedeljek. Intenzivno terapijo je potrebovalo 198 bolnikov s covidom-19, pet več kot dan prej.

V izolski bolnišnici imajo trenutno 57 covidnih bolnikov, štirje so na intenzivni negi, nobeden ne diha z ventilatorjem. Včeraj so zabeležili eno smrtno žrtev. Najmaljši covidni bolnik, ki je umrl v SB Izola, je imel 55 let, najstarejši 96.

V obalno-kraški regiji in na Goriškem manj kot 800 okužb na 100 tisoč prebivalcev

V domovih za starejše so v torek okužbo z novim koronavirusom potrdili pri 111 stanovalcih in 56 zaposlenih, med njimi je bilo 35 zdravstvenih delavcev. Ob tem je v domovih na novo ozdravelo 267 stanovalcev in 57 zaposlenih, je še navedel Kacin.

V zadnjih 14 dneh največ primerov okužb na 100.000 prebivalcev beležijo v Posavju (1447), sledijo pomurska (1391), jugovzhodna (1279) in koroška regija (1214). Najmanj okužb na 100.000 prebivalcev pa so v zadnjih dveh tednih potrdili v Osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 722. Manj kot 800 primerov so zabeležili še na Goriškem (729), v obalno-kraški regiji (755) in na Gorenjskem (773).

Epidemiologi, ki jim pomagajo študenti medicine, uspejo dnevno poklicati vse novo okužene z novim koronavirusom ali vsaj dve tretjini, odvisno od števila okužb, je na novinarski konferenci povedala epidemiologinja Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po njenih besedah iz anket izhaja, da se približno četrtina z novim koronavirusom verjetno okuži na delovnem mestu, približno 22 odstotkov v družini oziroma skupnem gospodinjstvu, približno 14 odstotkov v domovih za starejše. Velik delež okuženih še vedno ne zna navesti, kje bi se lahko okužili, je opozorila.

Med odgovori na ta vprašanja pa je po njenih besedah verjetno tudi kar nekaj zanikanja. Verjetno bi bil delež druženj kot vira okužbe lahko večji, "zlasti ker se približuje čas kolin, čas drugih domačih opravil, tako da znova pozivamo državljane, da se držijo navodil in priporočil in da je to v dobro vseh".

Doslej 90.075 potrjenih okužb

Podatka, koliko PCR testov na okužbo z novim koronavirusom je bilo opravljenih zaradi predhodnega pozitivnega hitrega testa, Grilčeva nima. S hitrimi testi prepoznajo več okuženih, okužbo se nato potrdi s PCR testi, zato je zaradi uporabe hitrih testov verjetno naraslo število potrjenih okuženih. "Upamo, da bodo tudi ti hitri testi doprinesli k zamejevanju okužb in prepoznavanju pozitivnih oseb," je dodala.

V Sloveniji so sicer doslej potrdili skupno 90.075 okužb z novim koronavirusom, 1900 bolnikov s covidom-19 pa je umrlo. Po podatkih Sledilnika za covid-19 je v državi trenutno aktivnih 20.738 primerov okužb. Povprečje novih okužb v zadnjih sedmih dneh pa po podatkih za torek znaša 1496,3, kar je za 2,8 odstotka manj kot dan prej (1537,3).

Štrukelj je na današnji vladni novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 pojasnil, da je trenutno na svetu 71 cepiv proti covidu-19, ki so fazi v kliničnih raziskav. Gre za cepiva, ki temeljijo na novi tehnologiji, pa tudi klasična cepiva. Sedem cepiv ima že omejeno dovoljenje za uporabo, od tega štiri na Kitajskem, dve v Rusiji in eno v Veliki Britaniji, kjer uporabljajo cepivo Pfizerja in nemškega biotehnološkega podjetja BioNTech.

Za to cepivo se pričakuje, da bo tudi prvo dobilo dovoljenje Evropske agencije za zdravila (EMA). Ta mu bo predvidoma dala zeleno luč 29. decembra. Pfizerjevo cepivo temelji na novi tehnologiji, gre za RNK cepivo. RNK cepivo je razvilo tudi podjetje Moderna, ki bo predvidoma dobilo dovoljenje evropske agencije v prvi polovici januarja. Med prvimi na evropskem trgu se pričakuje tudi cepivo podjetja AstraZeneca in oxfordske univerze, ki prav tako temelji na novi tehnologiji, gre za DNK cepivo.

Borut Štrukelj

Cepivo Pfizerja bo treba shranjevati in transportirati na temperaturi od minus 70 do minus 80 stopinj Celzija, pri čemer bo moral proizvajalec oz. distributer poskrbeti za primerno hranjenje med prevozom. Cepivo je stabilno tudi pet dni na temperaturi od dveh do osmih stopinj Celzija in dve uri na sobni temperaturi. To je po besedah Štruklja zelo pomembno za logistiko države, cepilne točke so že predvidene. Cepivo bo prišlo v t. i. vialah, vsaka bo vsebovala pet doz. Cepivo bo pred uporabo treba redčiti s fiziološko raztopino.

Cepivo Moderne bo stabilno pol leta na minus 20 stopinj Celzija, sicer pa do 30 dni na temperaturi od dveh do osem stopinj. Ti dve cepivi se razlikujeta le v maščobnem ovoju okoli informacije RNK, zato tudi različna temperaturna stabilnost, je pojasnil Štrukelj. Medtem pa gre pri cepivu AstraZeneca za DNK cepivo, ki ga bo mogoče hraniti na temperaturi od dveh do osem stopinj Celzija celo leto.

Ko bo Evropska agencija za zdravila dala pozitivno mnenje cepivu, bo njegova sestava javno objavljena. Sicer pa je cepivo sestavljeno iz genetske informacije RNK oz. DNK, zaradi česar celice v telesu začnejo ustvarjati S protein, na kar se bo odzval posameznikov imunski sistem in začel ustvarjati protitelesa in T celice, katerih glavni namen je prepoznavanje in uničevanje invazivnih patogenov ali okuženih celic. Ta informacija je zavita v maščobni ovoj, medtem ko ne vsebuje adjuvansov in konzervansov.

Obe RNK cepivi sta podobno učinkoviti (Pfizerjevo 95-odstotno, Modernino 94,5-odstotno), pri čemer je Štrukelj poudaril, da je več kot 90-odstotna učinkovitost čudovita. Učinkovitost cepiva AstraZenece je blizu 90 odstotkov, če posameznik prejme prvi odmerek v polovični dozi.

Pri vseh treh cepivih bo posameznik moral prejeti dva odmerka. Pri cepivu AstraZenece in Moderne bo drugi odmerek sledil mesec dni po prvem, pri Pfizerju pa tri tedne po prvem. Zaščita bo nastopila sedem do devet dni po drugem odmerku, je pojasnil Štrukelj. Čeprav še ni čisto jasno, kako dolgo bo učinkovalo, pa se nakazuje, da več kot leto dni.

Neželeni učinki so bolečina na mestu vboda, rahla rdečina na tem mestu, pri nekaterih rahel glavobol in rahle bolečine v mišicah, kar izzveni v treh dneh.

Ob tem je Štrukelj predstavil priporočila za cepljenje glede na posamezne ranljive skupine prebivalstva. Za bolnike s kroničnimi vnetnimi boleznimi se priporoča, da se cepijo z RNK ali DNK cepivom, saj ne bo možnosti reakcije na antigene. S to vrsto cepiva namreč v telo ne vnesejo antigena, ampak gensko informacijo. Bolnike, ki jemljejo imunosupresive, lahko cepijo, ampak bo verjetno učinkovitost cepiva zaradi zdravil manjša.

Pravila narekujejo, da se kliničnih študij ne izvaja na nosečnicah in doječih materah. Zato svetujejo, da se nosečnice ne cepijo, medtem ko ženska, ki načrtuje nosečnost, naj ne zanosi vsaj dva meseca po zadnjem odmerku cepiva. Prav tako ni dovolj podatkov o morebitnem vplivu cepiva za doječe matere, zato naj se te ne cepijo, razen če je drugačna odločitev med materjo in zdravnikom.

Enako naj bo odločitev o cepljenju sprejeta med zdravnikom in bolniki, ki imajo resne avtoimune bolezni.

Dokler ne bo dovolj podatkov glede novih cepiv, tudi ne bodo cepili otrok, mlajših od 16 let.

Štrukelj je tudi poudaril, da se bo cepil takoj, ko bo cepljenje na voljo oz. bo prišel na vrsto skladno s prioritetnimi skupinami. Ob tem je tudi pozval prebivalce, naj se obnašajo odgovorno, ko se bodo odločali o cepljenju. Namreč cepljenje bo prostovoljno in brezplačno za vse prebivalce.

Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin pa je pojasnil, da bilo v manj kot 24 urah na e-upravi oddanih 16.930 namer za cepljenje proti covidu-19.