Kot so zapisali v sporočilu na vladnih spletnih straneh, je vodja delovne skupine Janez Vogrinc dejal, da so brez dobro izobraženih, motiviranih in zadovoljnih pedagoških delavcev vse spremembe vnaprej obsojene na neuspeh. Po njegovih besedah danes mnogi diplomanti pedagoških študijskih programov začnejo svojo delovno kariero izven vzgojno-izobraževalnega sistema, mnogi pa tudi po več letih zapustijo svoj pedagoški poklic, je dodal.

Dejal je, da samo samo dvig plače ne bo rešil trenutne situacije. Razmisliti je treba tudi o delovnih pogojih, o možnostih kariernega razvoja, predvsem pa o odnosu celotne družbe do učiteljskega poklica in učiteljev. Delo učiteljev postaja vse zahtevnejše in kompleksnejše, ob tem pa bo po njegovem mnenju treba na novo opredeliti strokovno avtonomijo učitelja in odnos med starši učencev in učitelji.

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da pomanjkanje kadrov ni problem samo vzgoje in izobraževanja, ampak se s tem soočajo tudi številni drugi poklici. Poleg strokovne avtonomije učiteljev je pomembna tudi partnerska vloga staršev, saj si ni mogoče zamisliti uspešnega procesa vzgoje in izobraževanja brez sodelovanja staršev. Morajo pa biti postavljene jasne meje, do kod lahko starši vstopajo v šolski prostor, je dodal. Izpostavil je tudi prenormiranost področja vzgoje in izobraževanja, ki negativno vpliva na avtonomijo učiteljev.

Udeležence posveta je v imenu gostitelja pozdravila dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in članica delovne skupine Mara Cotič. Dejala je, da je vpis na pedagoške fakultete ostal približno enak, a problem predstavljajo odhodi kadrov iz vzgoje in izobraževanja. Razlogi za to so pogosto stres na delovnem mestu, delo s starši in ukvarjanje z odvetniki v šolah. Kot je dejala, se delovna skupina s tem vprašanjem intenzivno ukvarja.

Med drugim so govorci na posvetu izpostavili, da vedno bolj kompleksne zahteve učiteljskega poklica v sodobnem času niso privlačne za mlade generacije, ki niso pripravljene na tovrstne izzive. Zato je treba ob ustreznih materialnih in finančnih pogojih na šolah spodbujati tudi dobre medsebojne odnose, sodelovalno kulturo in strokovno avtonomijo učiteljev. Potrebna pa je tudi določena samorefleksija pedagoških fakultet, ali dajejo bodočim učiteljem kompetence na tistih področjih, ki jih potrebujejo.

Delovna skupina načrtuje do konca leta med drugim organizirati še javno predstavitev mnenj na temo gimnazijskega izobraževanja, so še navedli v sporočilu za javnost.