"Ribiška družina Tolmin je po 15 letih le dobila novo ribogojnico, v kateri bodo lahko vzrejali večje ribe avtohtonih vrst, kar doslej ni bilo možno," pojasnjuje Jesenšek. Ribe bodo lahko ponujali ribiškim družinam za potrebe vlaganja v reke kot tudi gastronomskemu trgu. V ta namen nameravajo čez kaki dve leti na trgu ponuditi fileje rib, ki bodo prekajeni in marinirani, ter kaviar iz iker soške postrvi.

Nova ribogojnica ima 14 bazenov, v katerih bodo lahko vzrejali 40 ton rib, odvisno od vrste, koliko prostora te potrebujejo in povpraševanja na trgu. Trenutno imajo polnih le nekaj bazenov, saj so iz obstoječih obratov zaradi prostorske stiske preselili le 20.000 mladih lipanov.

Odšteli 2,5 milijona evrov

Za celotno investicijo, skupaj z urejanjem okolice in birokratskih zapletov, so odšteli 2,5 milijona evrov. Od tega so iz evropskega ribiškega sklada pridobili 1,4 milijona evrov, ostalo pa je bil lasten vložek ribiške družine.

Nova ribogojnica bo močno razbremenila stare obrate, kjer bodo sicer nadaljevali dosedanje delo. V obratu v Modreju, ki ga je ribiška družina najprej zgradila, bodo še naprej valili ikre do prve vzrejne faze, te pa bodo nato preselili v nove bazene. V stari ribogojnici ob Tolminki bodo vzrejali plemenske ribe.

Vzgoja soške postrvi in lipana

Vzgajati želijo soško postrv in lipana, v manjših količinah še šarenko. Registrirani so tudi za vzrejo potočne zlatovčice. Ta vrsta postrvi se sicer bolje prirašča v vodotokih z nižjimi temperaturami in bi se na razmere v Zgornjem Posočju zelo dobro prilagodila. Ker pa bi bilo dodajanje še četrte vrste v tamkajšnje vodotoke zelo zahtevno, so se odločili, da zlatovčice zaenkrat ne bodo vzgajali.

V ribiški družini bi sicer želeli v reke vlagati predvsem ikre in mladice soške postrvi. Njen delež je pred 25 leti, ko so s tem začeli, znašal 30 odstotkov, do danes pa je že narasel na 70 odstotkov. Idealno bi bilo, da bi se živelj vzdrževal sam in da vlaganja ne bi bila več potrebna, pravijo.