Potreba po gradnji zaklonišč se je močno povečala v času 'hladne vojne', ko je bilo v zraku bolj ali manj ves čas čutiti strah pred morebitno jedrsko vojno. Po padcu berlinskega zidu je ta strah izginil, a smo spričo zadnjih dogodkih ponovno spet bližje temu, da lahko zaradi zaostrovanj vojaških konfliktov nekdo 'pritisne na rdeč gumb'. Če so se v času po padcu berlinskega zidu zaklonišča umaknila iz naših misli, pa smo danes prišli do situacije, da jih bomo mogoče vendarle morali uporabiti, da se zaščitimo. Pri tem se poraja vprašanje, če so sploh ustrezna, da nas zavarujejo ob morebitnem jedrskem napadu v naši neposredni bližini.

V Sloveniji zaklonišča gradimo od leta 1973, namenjena pa so zaščiti ljudi pred vojnimi in drugimi nevarnostmi. Praviloma se v Sloveniji gradijo zaklonišča v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci. Obveznost graditve je zavezujoča za zdravstvene, vzgojno varstvene, redno izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in delovanje državnih organov. Za vse preostale objekte v teh naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo, lahko preberemo na spletni strani Vlade RS.

Zaklonišča se praviloma gradijo v sklopu objekta kot dvonamenski objekti, vendar tako, da s tem ni zmanjšana njihova zaščitna funkcija. Ob nevarnosti se morajo zaklonišča v 24 urah pripraviti za njihov prvotni namen, to je za zaklanjanje.

Kot je še navedeno na vladni spletni strani, je v Sloveniji število zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite 2.244, v katerih je skupaj 348.537 zakloniščnih mest. Večina zaklonišč je v urbanih središčih.

V slovenski Istri imamo po navedbah Medobčinske službe za zaščito, reševanje in varstvo okolja, ki deluje v okviru Medobčinske uprave Istra, skupno 15 javnih zaklonišč: štiri v Kopru, štiri v Piranu, tri v Ankaranu, v Izoli pa tri zaklonišča in en naravni zaklonilnik.

Ob tem so dodali, da bi morali imeti na državni ravni dovolj zaklonišč za dva milijona ljudi, kar pomeni, da na območju celotne Slovenije primanjkuje zaklonišč: "Nudijo pa zaklon, poleg klasičnega zaklonišča, tudi notranji, podzemni prostori stavb, npr. kleti."

Na naša vprašanja, če so vsa zaklonišča v slovenski Istri vzdrževana in pripravljena na morebitni sprejem ljudi, v primeru jedrskega napada v neposredni soseščini, so nam odgovorili, da se zaklonišča praviloma gradijo v sklopu objekta kot dvonamenski objekti (za skladiščenje, izvajanje različnih dejavnosti in arhiviranje dokumentov).

"Občine upravljajo javna zaklonišča osnovne in dopolnilne zaščite, jih vzdržujejo in imajo potrdila o brezhibnosti. Zaklonišča pod stanovanjskimi bloki in drugimi večjimi ustanovami so v zasebni lasti. Zaklonišča v večstanovanjskih objektih so skladno s Stanovanjskim zakonom opredeljena kot skupni prostori večstanovanjskega objekta," so pojasnili.

O tem, če so zaklonišča ustrezna za morebitni jedrski napad, pa so odgovorili, da gradnjo zaklonišč določata Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, ki določa območja in objekte, kjer se morajo graditi zaklonišča osnovne zaščite, ter pogoje za graditev in vzdrževanje zaklonišč, ter Pravilnik o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike.

"Za zaščito pred jedrskim napadom in pred napadi z drugimi sodobnejšimi oborožitvami zaklonišča niso ustrezno grajena," so poudarili.

Zanimalo nas je tudi, kje lahko občani dobijo informacije, katero zaklonišče lahko uporabijo v primeru nevarnosti. V Medobčinski službi za zaščito, reševanje in varstvo okolja so povedali, da so zaklonišča namenjena uporabnikom v bližini, namenjena pa so trenutni zaščiti prebivalstva.

"Organizacije in stanovanjski objekti morajo zagotavljati uporabnost zaklonišča za tiste, ki jim je posamezno zaklonišče namenjeno. V javnih zakloniščih pa imajo po usmeritvah države prednost ranljivejše skupine prebivalcev (nosečnice, otroci)."

Postopanje občanov v primeru nevarnosti je opredeljeno v Načrtu zaščite in reševanja, občane pa o korakih obvesti Civilna zaščita. Je pa po njihovih navedbah aktiviranje zaklonišč predvideno z načrti zaščite in reševanja: "Lastnik zaklonišča mora zagotoviti ljudi oz. službo, ki bo upravljala zaklonišče v primeru potrebe."

Na naše vprašanje, če smo tako na državni kot na občinski ravni pripravljeni na dogodke, ki lahko pripeljejo do večjega števila smrtnih žrtev, ranjenih ter velike materialne škode na objektih in v naravi, so v Medobčinski službi za zaščito, reševanje in varstvo okolja navedli, da ocenjujejo, da smo na večje dogodke pripravljeni, ne pa tudi na dogodke katastrofalnih razsežnosti, kar je sicer bolj vprašanje za državo.