V Vrsnem se pripravljajo na pete Gregorčičeve dneve

Posočje

Na Primorskem se bodo v teh dneh na pesnika Simona Gregorčiča ponovno spomnili na Gregorčičevih dnevih. Petkovemu poklonu na pokopališču pri Sv. Lovrencu in v Gregorčičevi rojstni hiši v Vrsnem pri Kobaridu bo sledilo več prireditev.

Kot je za STA povedal predavatelj na Univerzi v Novi Gorici in državni svetnik Zoran Božič, ki bo tudi gost na okrogli mizi, Gregorčič velja za enega najpomembnejših slovenskih pesnikov, ki so v svojih delih poudarjali domoljubje. Njegova najbolj znano pesem Soči se zdi Italijanom celo pretirano domoljubna in nacionalistična, je pojasnil.

Po Božičevih besedah danes Gregorčič stopa v ozadje, verjetno tudi zato, ker imamo svojo državo, pri tem pa pozabljamo na veliko vlogo, ki jo je odigral v obdobju med vojnama, predvsem v času fašizma na Primorskem. Veliko Primorcev se je v času, ko so bile ukinjene slovenske šole, slovenščino učilo iz Gregorčičeve poezije.

V zadnjih letih, kot meni Božič, v šolskih načrtih na račun didaktike izginjajo številna literarna besedila, tako sta v učbenikih od Gregorčičevih pesmi ostali le še Soči in Človeka nikar. Pomen domoljubja pa se je po Božičevih besedah zmanjšal zaradi lastne države, "ko se nam zmotno zdi, da to ni več pomembno".

Osrednja prireditev v goriški knjižnici

Dneve pripravlja goriški literarni klub Govorica v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka ter nekaterimi soorganizatorji.

Petkovemu uvodnemu dogodku Gregorčičevih dnevov bo v sredo, 24. junija, v Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica sledila osrednja prireditev, v okviru katere bodo pripravili tudi omenjeno okroglo mizo na temo Gregorčičevih domoljubnih pesmi. Poleg Božiča se je bosta udeležila še Megi Rožič in Aldo Rupel.

Gregorčičeve dneve bodo sklenili v petek, 3. julija, v Gradišču nad Prvačino, kjer se bosta predstavila člana Goriškega literarnega kluba Govorica - pesnik in pisatelj Milan Petek Levokov in pesnica Sabina Vostner.

 

Deli novico:

Duh, ki hodi |  17 .06. 2015 ob  16: 19
Meni je precej všeč Gregorčičeva spesnitev Človeka nikar., katero so takratni duhovniki kritizirali kritizirali. V delavnico sem Tvojo zrl,ki bitij si rodil brez broja! Skrivnostno snuje roka Tvoja: nikjer je stalne ni stvari, a prah noben se ne zgubi. V delavnico sem Tvojo zrl in videl sem vrtenje, prelivajoče se življenje, prerojevanje, prenavljanje, iz bitij v bitja presnavljanje, a smrti nisem uzrl nikjer. Brezumni svet plakaje toži, ko pade cvet duhteči roži, ko izmer dragih mu kater duha ' okove v grob položi, češ: rodni brat mu je umrl. In - smrti ni! V delavnico sem Božjo zrl, tam prestvarjanje sem stvari, a smrti nisem uzrl! Začetnik moj, ki si me ustvaril, Duha si iskro mi razžaril, v oklep prsteni jo zaprl - zakaj, veš Ti. Ko ilnato boš ječo strl, ne bom umrl! No Duhu poženo peroti, ki jih iz dola solz in zmot razvije na skrivnostno pot - kam? Tebi hitel bo nasproti, da enkrat Tvoj obraz bi zrl, da zrl bi sončno jasno lice, obraz ljubezni in resnic! To prst pa prsti izoče' in svet ob noči pozabi kraj, krijoč ostanke te. In ni mi žal! Svet zabi naj! Ti ga ne zabiš. Za novo stvar moj prah porabiš - za kako? Jaz ne vem, ti sam si gospodar! A eno Te prositi smem: iz praha vzgoji Ti cvetico, podari logu pevko ptico, katero koli ustvari stvar; kedor bi pa ko jaz na sveti imel čutiti in trpeti, med dvomi, zmotami, viseti, čLOVEka - ustvariti NIKAR. Hvala Simon Gregorčič za tako globoko miselno poemo sličnosti z Aynee-jevo Spomladi v Jezus Kristusovem stilu. Jah