Po besedah predsednika svetovnega cvetličarskega združenja Florint in predsednika sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Simona Ogrizka imamo tudi v Sloveniji bogato tradicijo in zgodovino praznovanja valentinovega, vendar pa pri tem ne gre za komercialno praznovanje, kot ga poznamo danes, ampak tisto, ki nakazuje začetek prebujanja narave. "Valentin ima ključ od korenin in je tudi spomladin. Takrat se namreč začnejo dela v naravi, na kmetiji, torej delo z zemljo, ženijo se ptički," je ponazoril s slovenskimi reki.

Kot je pojasnil, so valentinovo v preteklosti v nekaterih delih Slovenije praznovali tudi s posebno šego. Gospodinje so spekle potičke, ki so jih na primer obesile zunaj na drevesca, otroci pa so jih nato iskali. Danes ob tem dnevu kot izraz naklonjenosti podarjamo cvetje.

Po besedah Ogrizka bo sicer za valentinovo vedno kraljevala rdeča vrtnica, ki še vedno simbolizira ljubezen in je kraljica vrta. Se pa v floristiki v zadnjem času nagibajo k temu, da bi bilo vse cvetje trendovsko in moderno. Rdeča barva je namreč po njegovih besedah že nekoliko preveč prevladala, zato si želijo stopiti nazaj v preteklost, ko so se za valentinovo podarjali pomladanski šopki raznolikih pastelnih barv. Kot je poudaril, so prava pot za valentinovo tako na primer pomladanski šopki iz ranunkul, narcis, tulipanov, morebiti tudi zvončkov, muskarjev in drugih.

Z valentinovim se v cvetličarstvu v državi običajno odpre spomladanska sezona. Najbolj intenzivna prodaja cvetja pa je osmega marca, ko obeležujemo mednarodni dan žensk, prav tako 25. marca na materinski dan in prvega novembra na dan spomina na mrtve. Pomembni pa so tudi godovni dnevi.