Dikasterij za nauk vere v dokumentu, ki ga je odobril papež Frančišek, pojasnjuje, da je želel končati dolgo in zapleteno razpravo, povezano z duhovnimi pojavi v Međugorju, ki so povzročila različna mnenja znotraj katoliške skupnosti. Međugorje je sedaj dobilo status Nihil Obstat, kar pomeni, da so verska romanja dovoljena, ne priznavajo pa zgodb, povezanih s prikazovanji in domnevnimi sporočili Marije. Dokument se sicer ne izreka o nadnaravnosti, priznava pa obilne duhovne sadove, povezane z župnijskim svetiščem Marije, Kraljice miru, ter podaja večinoma pozitivno mnenje o sporočilih z nekaj pojasnili.

V noti o duhovni izkušnji, povezani z Međugorjem, ki jo je podpisal vodja dikasterija za nauk vere, kardinal Victor Manuel Fernandez, piše, da pozitivna ocena večine sporočil iz Međugorja ne pomeni potrditve neposrednega nadnaravnega izvora. Priznava pa vrednost duhovnih plodov, povezanih z međugorsko izkušnjo. Kot piše v dokumentu, se pozitivni sadovi kažejo predvsem kot spodbujanje zdrave prakse verskega življenja v skladu z izročilom Cerkve. Dokument med drugim navaja, da je prišlo do številnih spreobrnitev ljudi, ki so odkrili ali ponovno odkrili vero, pa tudi do številnih sprav med zakonci in ozdravitev. Dokument dikasterija tudi svari pred lažnimi preroki, obenem pa spodbuja vernike, naj na romanje ne hodijo zaradi srečanja z domnevnimi vidci, ampak zaradi srečanja z Marijo, Kraljico miru.

Prikazovanja v Međugorju, majhnem mestu na jugu BiH, naj bi se začela 24. junija 1981, ko se je šestim mladim domačinom začela redno prikazovati Devica Marija in so jih poimenovali vidci. Međugorje je nato postalo eno najbolj obiskanih romarskih središč za katoličane z vsega sveta, vsako leto pa ga obišče več kot dva milijona vernikov. Katoliška cerkev doslej ni uradno priznala prikazovanj v Međugorju kot nadnaravnih, Vatikan pa je opravil številne preiskave, da bi preveril verodostojnost navedb.

Vatikan je maja letos sicer korenito spremenil smernice za ocenjevanje nadnaravnih fenomenov. V skladu z novimi smernicami Cerkev pojave presoja po tem, ali je pri njih mogoče ugotoviti znamenja božjega delovanja, ali je v sporočilih tistih, ki so vpleteni v domnevne pojave, karkoli, kar je v nasprotju z vero, ali je treba vernike opozoriti na morebitna tveganja in ali je priporočljivo, da pristojna cerkvena oblast uresniči njihovo pastoralno vrednost. V skladu z novimi smernicami lahko pojave za nadnaravne razglasi le papež, ostali cerkveni uradniki pa lahko le odobrijo oziroma spodbujajo pobožnost in romanja.