Trud in naporno delo, ki jim je prineslo zmago, imata svoje temelje že v letu 2016, pojasnjuje Vesna Humar. "Ta proces je bil precej dolg in kompleksen, prve ideje so se rodile že konec leta 2016. Prvi dve leti sta minili v znamenju zbiranja idej, nato pa smo leta 2018 objavili prvi razpis za zbiranje projektnih predlogov od ustanov in nevladnih organizacij na področju kulture," razlaga. Leta 2019 so začeli pisati prvo prijavno knjigo za predizbor, po takratnem uspehu pa letos še drugo. "V tem času smo skupaj z Mestno občino Nova Gorica in Občino Gorica izpeljali mednarodni arhitekturni natečaj za prenovo Trga Evropa. Organizirali smo zelo veliko digitalnih aktivnosti na spletu in družbenih omrežjih in veliko ostalih dogodkov," opisuje proces Humarjeva.

'Go! Borderless, Gremo! Brezmejno' je slogan kandidature, ki izhaja iz tega, da živijo ob fizični meji med dvema državama, jezikoma in kulturnima izkušnjama. "S tem sloganom želimo poudariti, da je za Evropo prišel čas, da se sodelovanje med narodi, regijami in državljani okrepi in dvigne na neko novo raven. S tem državna meja ne bo ovira, ampak priložnost in prednost v smislu iskanja razvojnih priložnosti," pojasnjuje in nadalje izpostavlja, da je v naši družbi tudi ogromno drugih meja.

"Nacionalna meja še zdaleč ni edina. Živimo v družbi, v kateri je ogromno meja med ekonomskimi in socialnimi skupinami, generacijami, med različnimi področji, kulturo in gospodarstvom. Sploh s trenutno situacijo z virusom se je še toliko bolj pokazalo, koliko različnih meja obstaja. Konec koncev smo bili soočeni tudi z mejami občin, obstoja, katerih se nikoli poprej nismo zavedali. Naše geslo je neke vrste poziv k preseganju vsakršnih meja v družbi."

Kot pravi Humarjeva, so zmago pričakovali, vendar s športno metaforo dodaja, "če človek igra na zmago, mu da to več energije, zagona, zaleta". Pojasnjuje, da so se ves čas zavedali, da je njihova zgodba nekaj posebnega in da že sama v sebi vsebuje izrazito evropsko dimenzijo.

Vesna Humar

"Hkrati smo se zavedali, da smo uspeli v tem času vzpostaviti zelo močno in resnično podporo okolja – ne samo politično ne samo v kulturnem sektorju, temveč tudi sodelovanje z gospodarstvom, podporo prebivalcev obeh mest in regij. Zdelo se nam je, da sta ta dva vidika naša zelo močna aduta in od takrat naprej smo lahko samo upali, da je bilo naše delo dovolj dobro in da se bosta ta dva aduta v naši kandidaturi izkazala. In sta se," priznava.

Razglasitev so s predstavniki obeh občin pričakali na Trgu Evropa. "Občutke je zelo težko opisati," razlaga Humarjeva in vendar poskusi: "Tisti trenutek, ko je predsednica komisije dvignila list papirja, na katerem je pisalo Nova Gorica, je bil res nekaj neverjetnega! Preplavijo te občutki veselja, zadovoljstva, ponosa." Kljub vsemu pa je to tiste vrste zmaga, ki ni zaključek, ampak začetek dela in ustvarjena, nam razloži. "Do zdaj je bilo težko, od zdaj naprej pa bo še težje."

"Najprej moramo vzpostaviti organizacijsko strukturo. To bo hitro, ker imamo jasen načrt," pojasnjuje koordinatorica in pove, da je treba s projekti začeti čimprej. Prvi in hkrati najzahtevnejši bo projekt Epicenter – gre za obnovo in revitalizacijo Trga Evropa z gradnjo novega multimedijskega središča. Polovica slednjega bo stala v Sloveniji, druga polovica pa v Italiji. "Na digitalen način bo predstavljal oziroma materializiral koncept različnih pogledov na iste dogodke," še dodaja Humarjeva. Ob tem pa imajo še nekaj drugih projektov, na katerih bodo morali začeti delati tudi vsebinsko.

"Naziv Evropska prestolnica kulture bo regiji prinesel zelo veliko in ravno to želimo poudariti. To namreč nikakor ni samo projekt Nove Gorice in Gorice, ampak projekt regije od izvira do izliva Soče," je jasna Humarjeva. EPK bo prinesel več stvari. Najprej umestitev regije na evropski zemljevid in povečanje prepoznavnosti, kar je pomembno v več vidikih – razvijanje novih dejavnosti, novih produktov, poleg kulture tudi na področju turizma, gostinstva in visokih tehnologij. "To prinese tudi nova delovna mesta in nove možnosti za mlade, kar upamo, da bo počasi začeli vplivati tudi na demografsko sliko našega območja."

Predvsem pa vidi Humarjeva v zmagi možnost, da ustvarijo evropsko zapuščino. "Želeli bi si, da regija v evropskem in mednarodnem prostoru postane simbol nove ravni evropskega povezovanja in nove kulture skupnega dela."

"Zdi se nam, da je minil čas, ko lahko o Evropi govorimo samo o tem, da smo strpni in samo o tem, da sobivamo. Prišel je čas, da začnemo govoriti o tem, da soustvarjamo tisto, kar je za našo prihodnost pomembno. Naše območje – skupaj z več kot 251 partnerji – želimo vzpostaviti kot simbolno evropsko območje, ki kaže pot k novim oblikam sodelovanja," zaključuje Humarjeva.