VETO NA ZDRAVSTVENI INTERVENTNI ZAKON? Pobudo zanj izglasovali delodajalci, državni svet bo odločal jutri

Slovenija

Državni svet bo v torek odločal o vložitvi odložilnega veta na zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki ga je DZ sprejel minuli teden. Pobudo za veto je danes na dopisni seji izglasovala interesna skupina delodajalcev. Če bo DS veto vložil, bi državni zbor o interventnem zakonu utegnil ponovno glasovati v petek.

Seja DS bo potekala v torek ob 15. uri, še prej pa se bo sestala komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

Zakon, ki ga je DZ v četrtek sprejel s 47 glasovi za in 25 proti, med drugim prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka in več denarja za zdravstveno blagajno. Med drugim tudi znova podaljšuje obdobje prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni, kar je zmotilo predstavnike delodajalcev v DS.

"Podaljšanje bolniške odsotnosti v breme delodajalca z 20 na 30 dni bo ponovno in dodatno obremenilo slovensko gospodarstvo, ki je trenutno izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti, gospodarskemu ohlajanju, visoki inflaciji, visokim cenam energije in posledicam avgustovskih poplav," so zapisali v pobudi. Kot so dodali, bo to pomenilo veliko povečanje stroškov za gospodarstvo, po prvih ocenah skoraj 80 milijonov evrov.

Po navedbah delodajalcev ne drži, da skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila plače v breme delodajalcev zmanjšuje odgovornost delodajalca za delavce v smislu varnosti in zdravja pri delu, kar naj bi vplivalo na zviševanje absentizma. Obdobje prejemanja nadomestila v breme delodajalca namreč ne vpliva na obveznost delodajalca, da delavcem zagotovi varnost in zdravje pri delu, ki morata biti zagotovljena skladno s področno zakonodajo, ne glede na dolžino obdobja izplačevanja nadomestila plače v breme delodajalca, so navedli.

"Ob tem ne gre spregledati, da so le trije odstotki boleznin posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni, zato je toliko bolj nelogično, da morajo delodajalci prevzemati breme, za katerega niso niti odgovorni niti nanj nimajo vpliva," so še zapisali v sprejeti pobudi.

Predstavniki delodajalcev nasprotujejo tudi novi omejitvi višine nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, ki po novi ureditvi ne bo smela biti višja od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače. To je po njihovi oceni neutemeljeno in med prejemnike nadomestil vnaša neenakost z vidika razmerja med vplačanimi prispevki za socialno varnost in višino izplačanega nadomestila, zato tudi tej rešitvi nasprotujejo.

"O obeh navedenih rešitvah se predlagatelj prehodno ni ne posvetoval, še manj pa uskladil s predstavniki gospodarstva, ki ga bodo sprejete rešitve prizadele v bistveni meri, zato jima ostro nasprotuje," še poudarja interesna skupina delodajalcev.

Če bo DS v torek izglasoval odložilni veto, bo moral DZ o zakonu glasovati znova, tokrat bi bilo za njegovo potrditev potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. DZ bi utegnil o tem odločati že v petek, ko je predvidena izredna seja, na kateri bi obravnavali predlog sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki so ga vložili v SDS. O sklicu izredne seje se bo sicer kolegij predsednice DZ dogovoril na sredini seji.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
kokodek |  18 .12. 2023 ob  14: 29
-1
pritožujejo se samo tisti delodajalci oz. delodajalska združenja, ki plačujejo davke v davčnih oazah, zantevajo državno pomoč, so prisesani na javni denar in delavcem ne privoščijo niti minimalne plače. hvala vsem poštenim delodajalcem , ki delavce spoštujejo, jih pošteno plačajo, državi plačujejo davke.