Fotografija je simbolična

Mali Eli so sladkorno bolezen odkrili pri dobrih dveh letih, ko je obiskovala vrtec. “Vzgojiteljici je neprestano tožila, da je žejna, a smo si v začetku mislili, da gre zgolj za kakšno muho. Naslednji dan je bilo še slabše. Žena dela v zdravstvu in je nemudoma posumila, da gre za sladkorno,” zgodbo o razvoju bolezni pripoveduje Elin oče, Tomi Lavrenčič, ki se spominja, da so deklici tisti dan v zdravstvenem domu namerili kar šestkrat višjo raven sladkorja v krvi kot je običajno. Deklica je bila napotena v Ljubljano, kjer so jo oskrbeli in družino naučili upravljati z inzulinsko črpalko. 

Od takrat mala Eli sama praktično ne mora funkcionirati. “Ima inzulinsko črpalko, pred vsakim obrokom si mora izmeriti sladkor in izračunati, koliko ogljikovih hidratov bo zaužila, ogljikove hidrate je nato treba vtipkati v aparat, ki ve, koliko inzulina bo treba,” pove oče in doda, da je vmes še cela kopica primerov, ko pride do drastičniih vzponov in padcev sladkorja v krvi, predvsem pri telesnih aktivnostih ali povečanem stresu. “Če sladkor preveč pade ali se vzdigne, lahko nastopi tudi nezavest,” resnost situacije opisuje Lavrenčič.

Vipavska občina brez posluha

Zaradi zahtevnega upravljanja z inzulinsko črpalko je rešitev za malo deklico samo ena - spremstvo odrasle osebe. Starša se deklici seveda ne morata posvečati cel dan, zaradi česar so jima v Ljubljani svetovali, da zanjo poiščeta spremstvo odrasle osebe. Slednje naj bi deklici pripadalo tudi po zakonu, a ta žal ne predvideva, kdo spremstvo financira. Družina se je pri iskanju pomoči tako obnila na lokalno skupnost. 

Vipavski župan, Ivan Princes, je Lavrenčiča gladko odpravil kar po telefonu, češ da občina za takšne primere nima denarja. Isti odgovor je kasneje od župana dobila tudi ravnateljica vrtca. Za dodelitev spremstva je nato občino prosila še šola, a na občini tudi tokrat ni bilo nobenega posluha. 

“Slišal sem, da so na Obali v eni izmed šol prek javnih del zaposleni kar trije spremljevalci za spremstvo t.i. problematičnih otrok,” pove Lavrenčič, ki ne razume, kako na vipavski občini ne reagirajo na situacijo, ki je življenjskega pomena. Lavrenčič je sicer prepričan, da bo njegova hčerka prej znala samostojno operirati z inzulinsko črpalko, kot ji bodo uspeli zagotoviti spremstvo, a dodaja, da ne bo odnehal saj “če že za nas ne bo, naj bo vsaj za otroke, ki prihajajo. Vem, kako hudo je, ko otrok dobi inzulinsko črpalko. Še huje pa je, ko je otrok z njo sam v šoli.”

Vipavski župan, Ivan Princes

Princes: “Držimo se predpisov”

Za komentar smo se obrnili na vipavskega župana Ivana Princesa, ki nam je togo dejal, da sredstev za spremljevalca na občini resnično ni in dodal: “Kar predpisuje država, se držimo. Otroci z enakimi težavami so bili tudi 15 let nazaj, a ni nikomur na pamet padlo, da bi imel spremstvo.” Županu se sicer deklica smili, a ima zato - kot je povedal - starše. 

Princes je obenem jezen na šolo, saj je prepričan, da bi morala z inzulinsko črpalko znati ravnati vsaka učiteljica, ki jih je po njegovem mnenju že tako ali tako preveč. “Jaz sem zelo besen na naš sistem. Naj se zorganizirajo. Vem, da je v Vipavi najmanj pet učiteljic, ki imajo tečaj za inzulin in zdaj bi radi še šesto. Naj se pričnejo tudi v javnem šolstvu obnašati gospodarno. Pred desetimi leti so otroci sami poskbeli zase, zdej pa zahtevajo spremstvo,” je situacijo za Regional komentiral Princes, prepričan, da ga starši vrhunskih športnikov in bolnikov v življenju pač “nasrkajo,” saj bodo morali za svoje otroke žrtvovati več časa in denarja. 

Prek javnih del v komunali in celo … muzeju

Župana smo za konec vseeno povprašali, koliko ljudi prek javnih del in kje zaposluje občina. Princes je povedal, da so na občini prek javnih del zagotovili šest zaposlitev. Od tega so zaposlitve omogočili na Komunalno stanovanjski družbi Ajdovščina, v Ciriusu, in v okviru Goriškega muzeja. Na vprašanje, ali se mu kot županu zdi pomembnejša skrb za zdravje otrok ali kulturne dediščine, nam je Princes odgovoril: “Kakor gledaš, tudi Muzej je dediščina, ki je je potrebno ohranjati.”