VISOKO PLIMOVANJE POKAZALO RANJLIVOST OBALE: Ministrstvo načrt zmanjšanja ogroženosti sprejelo že leta 2017

Slovenija

Za zmanjševanje poplavne ogroženosti v porečju slovenske obale je okoljsko ministrstvo v okviru nacionalnega načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti predvidelo več negradbenih ukrepov, kot npr. vzpostavitev novih lokacij za alarmiranje v primeru visokih voda. Prav tako so že izvedena oz. načrtovana številna vzdrževalna in sanacijska dela.

Nedavno poplavljanje slovenske obale ob izrednem plimovanju, ki je po prvih ocenah povzročilo večmilijonsko škodo, je pokazalo na ranljivost tega območja. V lokalni skupnosti pa so ob tem opozorili tudi na pristojnost države glede načrtovanja in izvajanja ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti ter potrebe po državnih preventivnih ukrepih na tem področju.

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so priznali, da se na obalnem območju soočajo s specifičnimi razmerami predvsem ob izrednih hidroloških in meteoroloških dogodkih, ko se spopadajo s poplavljanjem morja in celinskih voda, kar je lahko še posebej problematično ob sovpadanju visokih plim in ekstremnih padavin.

Tako so leta 2017 sprejeli načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti, v njegovem okviru pa so za porečje obale predvideli več ukrepov za doseganje ciljev izogibanja novim tveganjem pred poplavami, zmanjševanja obstoječe poplavne ogroženosti med in po poplavah ter krepitve zavedanja o poplavni ogroženosti.

Omenjeni načrt tako predvideva tudi številne negradbene ukrepe, kot so nadgradnja obstoječega hidrološkega prognostičnega sistema in monitoringa (npr. z avtomatskimi postajami), vzpostavitev novih lokacij in opreme za opozarjanje oz. alarmiranje v primeru visokih voda, konkretno na lokaciji v Izoli, priprava in izdelava sodobnega načrta zaščite in reševanja, razvoj in vzpostavitev hidrološkega prognostičnega sistema, izvedba vaj za preveritev pripravljenosti sil za posredovanje in reševanje, aktivnosti informiranja in osveščanja, postavitev tablic z oznakami visokih voda ter subvencioniranje izvedbe individualnih samozaščitnih ukrepov.

Poleg tega direkcija za vode izvaja konkretne ukrepe na izboljšanju poplavne varnosti skozi financiranje letnih programov vzdrževalnih in sanacijskih del na vodni infrastrukturi na območju jadranskih rek z morjem, ki jih izvaja koncesionar VGP Drava Ptuj, so še navedli na MOP.

Prav tako so že izvedeli tudi nekatera večja vzdrževalna dela na vodni infrastrukturi in strugah pritokov na tem območju iz programa drugih del na področju urejanja voda 2017 - 2020. V pripravi je tudi že nov nabor prioritet za nadaljevanje s tovrstnimi ukrepi za področje visokomorskih nasipov. Gre za projekt investicijskega vzdrževanja obstoječe vodne infrastrukture, ki bo po zagotovilih ministrstva pomenil znatno povečanje proračunskih sredstev v ta namen.

Kot so še navedli, je alarmiranje prebivalstva s pomočjo siren sicer v domeni regijskih centrov uprave za zaščito in reševanje in lokalnih skupnosti. Agencija za okolje pa je pred leti postavila merilno letev v piranskem mandraču z oznako do tedaj najvišje zabeležene gladine morja, tudi z namenom ugotavljanja razlik v višini morske gladine na območju slovenskega morja. Trenutno ima tudi opazovalca na tem mestu, ki beleži vodostaj morja, pripravlja pa projekt avtomatizacije te postaje.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija