Sredi julija je v veljavo stopil zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki je dal podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile do 31. decembra.

Zakon državi nalaga, da mora delodajalcem povrniti stroške, ki jih imajo z nadomestilom plač za delavce, ki jim je bila odrejena karantena oz. ki so odsotni zaradi razlogov višje sile, kamor sodi tudi varstvo otrok, ki so bili napoteni v karanteno ali so zboleli. A predpis naslavlja le delavce, ki so v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato samozaposleni niso upravičeni do nadomestila.

Predlagana novela zakona, ki so jo pripravili opozicijski poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP, pa z novimi členi ureja delno povrnjeni izgubljeni dohodek tudi za samozaposlene, družbenike in kmete, in sicer po vzoru ureditve v petem protikoronskem zakonu, ki je veljala do 1. julija.

Tedaj je višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka za te osebe znašala 250 evrov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko upravičenec ni bil zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene ali druge objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 dni in 750 evrov v mesecu dni.

Kot so v predlogu novele zapisali opozicijski poslanci, je njihov ključni cilj zagotoviti enako obravnavo zaposlenih oseb s pogodbami o zaposlitvi in samozaposlenih oseb, pa tudi prispevati k preprečevanju širjenja novega koronavirusa.

Natančnih finančnih posledic po njihovih navedbah ni mogoče oceniti, "saj ni mogoče predvideti števila upravičencev, ki bodo koristili pravico do delnega povračila nadomestila plače". Po trenutno veljavnem zakonu naj bi šlo za ta namen med 1. julijem in 31. julijem 14 milijonov evrov. Po grobem izračunu bi bilo treba ob predpostavki, da bi bilo do nadomestila upravičenih še 95.063 upravičencev (povprečje samozaposlenih v prvih šestih mesecih letošnjega leta), potrebnih še 1,7 milijona evrov.

Na potrebo po ureditvi tega vprašanja so ta mesec že opozorili v nevladni organizaciji Inštitut 8. marec, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in stranki SD. Ministrstva za gospodarstvo, za delo in za zdravje pa so o odgovornosti niso zedinila.