Tomaž Vesel

Kot je pojasnil Vesel, so na računskem sodišču ugotovili znake prekrškov na nedvoumen način. SDS je z omenjenima posojiloma po mnenju računskega sodišča kršila zakon o političnih strankah, zaradi česar je računsko sodišče dolžno vložiti obdolžilni predlog. Na računskem sodišču so v predrevizijskem postopku, v katerem so v sodelovanju s stranko pridobili vso dokumentacijo, posojili obravnavali ločeno in zato tudi vložili dva obdolžilna predloga.

Pri posojilu 450.000 evrov, ki ga je stranka najela pri fizični osebi, in sicer pri bosanski državljanki Dijani Đuđić, je presegla desetkratnik povprečne mesečne plače, ki je v zakonu zapisan kot omejitev višine za posojilo pri fizični osebi. Posojilno pogodbo so podpisali konec lanskega leta.

Dijana Đuđić

Posojilo v višini 60.000 evrov pa je stranka pridobila od pravne osebe, ki ni banka ali posojilnica, česar zakon ne dovoljuje. Gre za posojilo pri podjetju Nova obzorja, ki ga je stranka najela avgusta lani.

Za vsakega od prekrškov je po Veselovih navedbah zagrožena globa za stranko od 4200 do 21.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 450 do 900 evrov. O višini globe in seveda tudi o obstoju kaznivega ravnanja bo odločilo sodišče.

Prvak SDS Janez Janša

Odločitve o tem, ali bo računsko sodišče opravilo celovito revizijo poslovanja stranke, pa še niso sprejeli, prav tako je ta odločitev zaupna, je še pojasnil Vesel. Ob tem je dodal, da je računsko sodišče po zakonu obvezano najmanj vsake štiri leta revidirati politične stranke, ki prejmejo več kot 10.000 evrov javnih sredstev.

V SDS so v odzivu na informacijo o obdolžilnih predlogih na družbenih omrežjih zapisali, da so vse že večkrat in podrobno pojasnili. "Če bo pravnomočno dosojen prekršek, bomo seveda kazen tudi plačali," so zatrdili. Dodali so še, da pričakujejo enako ravnanje računskega sodišča in medijev tudi do poslovanja drugih strank.

Računsko sodišče obdolžilni predlog vložilo tudi zoper SD in Solidarnost

Računsko sodišče je vložilo tudi obdolžilni predlog zoper stranki SD in Solidarnost, za pravično družbo, in sicer zaradi nepravilnosti pri financiranju. Po ugotovitvah računskega sodišča je šlo pri tem, ko je Solidarnost prejemala sredstva od SD, za neupravičeno financiranje politične stranke.

Prvi mož SD Dejan Židan

Za prekršek SD, ki je po določbah zakona o političnih strankah nedovoljeno financirala politično stranko, je zagrožena globa od 6000 do 30.000 evrov za stranko in od 1500 do 4000 evrov za odgovorno fizično osebo. Za prekršek Solidarnosti, ki pa je v nasprotju z zakonom prejela sredstva in jih v 30 dneh ni nakazala v humanitarne namene, pa je zagrožena globa od 4200 do 21.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 450 do 900 evrov, so še pojasnili na računskem sodišču.

Solidarnost je pred parlamentarnimi volitvami v letu 2014 s stranko SD sklenila dogovor o skupnem nastopu na volitvah, stranki sta se dogovorili, da bodo njuni kandidati nastopili na kandidatni listi SD ter da si bosta v razmerju 85:15 delili sredstva iz državnega proračuna, ki jih prejmeta na podlagi zakona o političnih strankah. Tako je DZ na podlagi dogovora in dopisa, ki sta mu ga stranki posredovali, od leta 2014 nakazoval del sredstev stranki Solidarnost.

Že v reviziji pravilnosti poslovanja SD v letu 2014 je računsko sodišče ugotovilo, da v tem primeru ni šlo za skupno listo obeh strank, temveč je SD vložila samostojno kandidaturo. V zakonu o volitvah v državni zbor je namreč določeno, da mora biti v primeru, da dvoje ali več političnih strank vloži skupno listo kandidatov, iz imena liste razvidno, da gre za skupno listo dveh ali več političnih strank.

Stranka Solidarnost zato po ugotovitvah revizorjev ni bila upravičena do sredstev iz državnega proračuna, temveč je prejemala sredstva stranke SD, torej od druge pravne osebe zasebnega prava. Ker je po mnenju računskega sodišča sredstva prejela neupravičeno, bi jih morala nakazati v humanitarne namene, česar pa v 30 dneh ni storila.

Uroš Lubej

Lubej: Obstoječa zakonska ureditev naklonjena "tajkuniziranim političnim elitam" v parlamentu

Predsednik Solidarnosti Uroš Lubej pa je v pojasnilu za STA pozdravil priložnost, da bodo lahko svojo resnico povedali pred sodiščem. Po njegovih besedah je obstoječa zakonska ureditev, ki ureja delovanje političnih strank, izrazito naklonjena "tajkuniziranim političnim elitam" v parlamentu. "Velike parlamentarne stranke nemoteno prejemajo milijonske dotacije iz proračuna, ne plačujejo računov izvajalcem volilne kampanje, se mastijo na račun afer. Nove zunajparlamentarne stranke pa smo omejene na prispevke fizičnih oseb," je navedel Lubej. Po njegovem mnenju je to v izrazito škodo dobremu vodenju te države in načelom pravične in solidarne družbe.

Obenem je dodal še, da stranka Solidarnost dosledno spoštuje odločitev računskega sodišča in bo dosledno izvedla ne samo naloženi popravljalni ukrep, ampak bo v humanitarne namene nakazala vsa sredstva, ki so jih prejeli od DZ.