8. marec je dan, ko se spomnimo na dogodke, ki so tako ali drugače zaznamovali in spremenili potek zgodovine. Ob mednarodnem dnevu žensk se spomnimo pomembnih zgodovinskih dogodkov, ko so se ženske priključile delavskemu gibanju in se borile za svoje pravice. Vendar bitka, kljub pridobljenim pravicam, mednarodnemu dnevu žena in (mnogokrat le navidezni) enakopravnosti, še ni končana. "Vsak dan je tvoj dan, en boljši, drugi slabši, vendar neprecenljiv. Vsak dan imamo, tako ženske kot moški, priložnost, da spodbujamo enakost med spoloma, izničujemo mizoginijo ter se medsebojno spoštujemo, ne glede na verske, rasne, spolne in druge značilnosti. Vsak dan je nov dan, v katerem se borimo za svoje pravice," so ob 8. marcu zapisali na ŠOUP.

Predsednik ŠOUP Jure Ciglar je ob dnevu žena poudaril: "Poleg želje, da izkažemo pozornost ženam ob njihovem mednarodnem dnevu, pa kot predsednik ŠOUP želim opozoriti, da so ženske še vedno mnogokrat najmanj plačana delovna sila, v zahodnem svetu je opazno tudi krčenje že pridobljenih pravic, kot je na primer pravica do umetne prekinitve nosečnosti. Ženske si zaslužijo izjemno spoštovanje za svoj boj, ki so ga bile v preteklosti in ga morajo žal na mnogih področjih biti še danes. Vsem ženskam, še posebej pa študentkam UP, želim, da je vsak dan njihov dan."

Mednarodni dan žena

Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga po svetu že od leta 1917 praznujejo vsako leto 8. marca. Na ta dan praznujejo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost ter dosežke žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Klara Zetkin, rojena Eissner (1857–1933). Zetkinova se je začela za enakopravnost žensk bojevati leta 1889.

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, prvo žensko društvo pa je bilo ustanovljeno leto pozneje. Pomembna letnica v boju za enakopravnost je 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka na graški fakulteti doktorirala iz filozofije.

Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 so v ustavo SFRJ dodali določilo, da ima vsaka ženska svobodo pri odločanju o rojstvu otrok, tri leta pozneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.