Po starem sistemu se je omrežnina plačevala glede na nazivno moč varovalk in odjemalci so plačevali enak znesek omrežnine, ne glede na dejansko porabo. Po novem sistemu pa bo v ospredju dejanska obremenitev omrežja. Poraba se bo merila na 15 minut, kar v praksi pomeni, da bodo veliki porabniki elektrike (tisti, ki se ogrevajo s toplotno črpalko; tisti, ki imajo polnilnice za električne avtomobile; tisti, ki imajo domačo savno ali ogrevajo bazene) plačevali precej več kot doslej. Manjši uporabniki, ki tega nimajo, pa manj kot doslej, je poročal rtvslo.si.

Sistem, ki so ga zasnovali na Agenciji za energijo, uvaja dve sezoni – višjo, ki je zimska in nižjo – ter pet časovnih blokov znotraj dneva. Za omrežnino bodo odjemalci največ plačevali v času konic porabe, s čimer naj bi jih spodbujali k fleksibilnosti in premiku porabe v tiste dele dneva, ko je omrežje manj obremenjeno.

Zimska sezona, ko je omrežnina dražja, traja od novembra do februarja, nižja sezona pa od marca do oktobra.

Elektrika bo najdražja med 7. in 14. uro ter med 16. in 20. uro, nekoliko ceneje bo med 6. in 7. uro zjutraj, 14. in 16. uro popoldne ter med 20. in 22. uro zvečer. Najcenejša bo ponoči, od 22. ure zvečer, pa vse do 6. ure zjutraj.

Na Agenciji za energijo sicer trdijo, da bo celoletni strošek za povprečno gospodinjstvo nekoliko nižji, a da se bo spremenila mesečna razporeditev – če smo do sedaj plačevali enako omrežnino ne glede na mesec, bo zdaj v zimskih mesecih ta višja, v poletnih mesecih pa nižja. Povprečen odjemalec s 4.000 kilovatnih ur letne porabe je do sedaj plačeval med 15 in 18 evrov omrežnine mesečno, po novem pa bo od marca do oktobra plačeval okoli 10 evrov, od novembra do februarja pa med 25 in 30 evrov mesečno.

Višji zneski bodo na položnicah lahko že naslednji mesec, novembra oziroma decembra. Po letu 2026 pa je pričakovati dvig omrežninskih tarif, še poroča Forbes Slovenija.

Kako ravnati?

Strokovnjaki in trgovci, tako Forbes Slovenija, svetujejo, da v najdražjih blokih ne vklapljate velikih porabnikov električne energije, predvsem pa ne hkrati. Med večje porabnike sicer spadajo električni avto, toplotna črpalka, bojler, električni radiator, pečica ter pralni in sušilni stroj.

Svetujejo tudi spremljanje računov za elektriko, kjer bodo navedene morebitne prekoračitve dogovorjene obračunske moči za gospodinjstvo in stroški.

V novem sistemu igra pri oblikovanju cene omrežnine glavno vlogo prav dogovorjena obračunska moč. Če bo ta presežena, bo za vsakih novih 15 minut prekoračitve sledila kazen v obliki dodatno zaračunane omrežnine za preseženo moč, je poročal rtvslo.si. V prehodnem obdobju, do 30. oktobra 2026, se presežena obračunska moč še ne bo zaračunavala, bodo pa lahko odjemalci informacije o morebitnih prekoračitvah in s tem povezanih stroških našli na računu.

Težave odjemalcev zaradi novega sistema

A sistem še zdaleč ni preprost za razumevanje, menijo mnogi odjemalci. Od njih se po novem pričakuje, da ne bodo pozorni samo na menjavanje višje in nižje tarife znotraj dneva, temveč se bodo vsak dan menjavale tri različne tarife, ki se bodo skupaj izmenjale kar sedemkrat, navaja N1. Zapletenost sistema pa je le ena izmed več težav, ki jih bo ljudem prinesel nov sistem omrežnine.

Izpostavljajo tudi neusklajenost z borzno ceno elektrike, nezmožnost nadzorovanja porabe v realnem času, "kaznovanje" aktivnega uporabnika, presežno moč ob morebitnih nepredvidljivih dogodkih (kot je okvara sistema za ogrevanje in zasilno ogrevanje z električnimi grelci).

Nenazadnje pa tudi nezanesljivost podatkov za obračun, saj števci včasih odmerijo nenavadno visoke konice porabe, zaradi motenj pri prenosu pa podatki včasih niso popolni.