Z drevišnjim odprtjem razstave v Ajdovščini o življenjski poti Silvana Furlana se zaključuje letošnji projekt Leto Silvana Furlana v izvedbi Mestne občine Nova Gorica in Fundacije Silvana Furlana ter sodelujočih organizacij. Ob tem bodo drevi predvajali tudi filmske projekcije filmskih krožkov in Furlanov edini avtorski film Deklica s frnikolami.
Z razstavo in projekcijami filmov se končuje Leto Silvana Furlana
Vipavska dolina
Mestna občina Nova Gorica tradicionalno vsako leto posveti enemu od domačinov, ki so na svojem področju pomembno prispevali k prepoznavnosti goriškega prostora. Letošnje leto je bilo z geslom S filmom bolj slišni in vidni posvečeno Silvanu Furlanu, ki je močno vplival na razvoj filmske kulture na Goriškem in širše.
V Letu Silvana Furlana se je zvrstilo več dogodkov. Razstava o Furlanovem življenju in delu je bila pred leti že na ogled na Brjah, kjer je bil Furlan rojen, ter nato letos v začetku leta v Novi Gorici. Drevi ob 18.30 jo bodo odprli še v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.
Kot je STA povedal direktor Lavričeve knjižnice v Ajdovščini in predsednik Zveze kulturnih društev Ajdovščina Artur Lipovž, bodo na ogled predvsem fotografije, hkrati pa bodo v okviru prizadevanj za spodbujanje aktivnosti na amaterskem filmskem področju drevi med drugim predvajali tudi filmske projekcije filmskih krožkov iz Solkana in Dobrove v Goriških Brdih. Na ogled bo nato tudi edini Furlanov avtorski film Deklica s frnikolami.
Furlan je veliko prispeval k širjenju filmske vzgoje med mladimi
Furlan je bil eden od ustanoviteljev filmskega gledališča v Novi Gorici, ki uspešno deluje še danes. Veliko je prispeval k širjenju filmske vzgoje med mladimi. Zaznamoval je vsa področja filmske umetnosti in kulture. Bil je filmski pedagog, publicist, programski vodja, filmski kritik, teoretik, zgodovinar, urednik, avtor knjig, scenarist, režiser, snovalec kulturne politike ter ustanovitelj in prvi direktor Slovenske kinoteke od leta 1994 vse do smrti leta 2005.
Slovenska kinoteka je bila začasa Furlanovega vodenja središče slovenskega filmskega življenja. Poleg tega pa je Furlan v dobrih treh desetletjih delovanja odločilno prispeval k nastanku in razvoju vseh osrednjih slovenskih filmskih institucij - od revije Ekran in Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala do današnjega Slovenskega filmskega centra, Viba filma, v manjši meri tudi Slovenskega filmskega arhiva, nazadnje pa Kinodvora, Slovenske art kino mreže in Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači.
Njegovo delo danes nadaljuje Fundacija Silvana Furlana
Njegovo delo danes nadaljuje Fundacija Silvana Furlana, ki jo je leta 2011 ustanovila Furlanova sestra Miranda Brataševec. Ta uresničuje Furlanovo vizijo filmske vzgoje in širjenja filmske kulture. Tako so s pomočjo fundacije ustanovili filmske krožke na več osnovnih šolah, lani je prvič zaživel tudi filmski tabor v Plešivem v Goriških Brdih. V letošnjem letu je zaživel še foto krožek na osnovni šoli za otroke s posebnimi potrebami Kozara v Novi Gorici, kjer želijo razviti metodo foto terapije.